“Potrebujemo odvajalo!”

Predsinočnjim so v sklopu Kopergrounda pripravili tako imenovano jajčasto mizo z naslovom Odprtost kulturne Slovenije, ki so se je udeležili Zdravko Duša, Jurij Meden, Varja Močnik ter preko videa Peter Tomaž Dobrila in Liljana Stepančič.

O odprtosti kulturne Slovenije je Marko Brecelj (desno)  “zasliševal” (z leve) Zdravka Dušo, Varjo Močnik in Jurija Medena 
 Foto: Biljana Pavlović
O odprtosti kulturne Slovenije je Marko Brecelj (desno) “zasliševal” (z leve) Zdravka Dušo, Varjo Močnik in Jurija Medena  Foto: Biljana Pavlović

KOPER > Ustanovitelj mariborskega multimedijskega centra Kibla Peter Tomaž Dobrila je svoj pogled na (ne)odprtost slovenskega kulturnega prostora na Kopergroundu zaradi obveznosti predstavil že dan prej. Njegov kratek in zelo pronicljiv uvid so posneli in ga nato predvajali v sredo na ”jajčasti mizi”. Dobrila, za katerega se je večina govorcev strinjala, da se brez njega Evropska prestolnica kulture v Mariboru ne bi zgodila, je med drugim opozoril na “nepretočnost kadrov” in dejal, dasmo v preteklosti imeli nekakšno kolobarjenje, danes pa so določeni posamezniki večno zabetonirani na funkcijah. Dobrila zato pogreša predvsem medinstitucionalno sodelovanje; slovenske kulturne institucije so po njegovem mnenju povsem zaprte in nepretočne. “Diagnoza je čisto zaprtje. Potrebujemo odvajalo,” je dejal in še dodal, da je kultura postala polje političnega delovanja. “Največja težava pa je, ko politika postane neposredni producent kulture,” je poudaril.

Pesimističen je tudi založnik in scenarist Zdravko Duša. Najbolj problematično se mu zdi, da javne institucije delujejo kapitalistično, da stremijo k dobičku, neprofitne dejavnosti pa so umaknjene na stranski tir.

Varja Močnik, režiserka in ena od programskih selektoric filmskega festivala Kino Otok, je kot najbolj zaskrbljujoče izpostavila, da se nam sedanja situacija, kjer je kultura bolj kot kdajkoli na beraški palici, zdi normalna in sprejemljiva. Kot poznavalka slovenske filmske scene je povedala, da so slovenski filmarji zelo povezani, težava nastane, ko trčijo ob uradnike. “Uradniki bi morali voditi državo, toda s pomembno razliko - tega ne bi smeli jemati kot službo, ampak bi morali živeti svoje delo,” je prepričana Močnikova.

Filmski režiser, kritik in programski vodja Kinoteke Jurij Meden je bil od vseh govorcev najbolj radikalen in optimističen. Debate o stanju slovenske kulture in rešitvah se mu zdijo jalove in neproduktivne. “Vse dobre stvari so bile vzete, izborjene, niso bile izpogajane. Slovenski kulturni prostor je tako neizkoriščen, investirati energijo v to, kar je narobe, je odveč. Energijo velja usmeriti v nekaj pozitivnega. Potrebno je iti na cesto,” je bil ognjevit Meden. Glede vmešavanja politike v kulturo je Meden še dodal, da je to lahko eden najboljših stimulansov za kulturo. “Najboljše stvari v filmu so se porodile takrat, ko je politika ostro zarezala v kulturo. Spomnimo se samo ruske filmske avantgarde in sodobnega iranskega filma, ki je izoblikoval čudovit metaforični filmski jezik” je dejal.

Direktorica Obalnih galerij Liljana Stepančič se zaradi obveznosti ni udeležila ”jajčaste mize”, so pa predvajali delček pogovora, ki ga je z njo opravil Marko Brecelj. Stepančičeva je o odprtosti kulturne Slovenije spregovorila zelo abstraktno, ali kot je dejal Brecelj: “ni želela nikomur stopiti na žulj.”

BILJANA PAVLOVIĆ


Najbolj brano