“Pisana beseda vzbuja pozitivno v nas”
Kultura
30. 03. 2014, 11.09
, posodobljeno: 31. 10. 2017, 05.35
Ob zaključku četrte sezone Magajnove bralne značke za osebe s posebnimi potrebami so vsi letošnji bralci v četrtek prejeli priznanja, za nameček pa jim jih je podelil posebni gost, kantavtor, pesnik in pisatelj Adi Smolar.
Na večkrat izraženo željo številnih bralcev se je zaključnega podeljevanja priznanj kot posebni gost letos udeležil Adi Smolar Foto: Bogdan Macarol
SEŽANA
> Izmed 51 bralnih značk za slovenske bralce, ki so bile v posameznih obdobjih različno žive, je Magajnova bralna značka (MBZ) nekaj posebnega. Namenjena je razvijanju bralne pismenosti pri osebam s posebnimi potrebami, poimenovana pa je oi primorskem književniku in psihiatru dr. Bogomirju Magajni.
Združeni narodi so leta 1993 sprejeli dokument Standardna pravila za izenačevanje možnosti invalidov in drugih ljudi s posebnimi potrebami, ki sicer ni obvezujoč, a predstavlja mednarodne norme. Kot skupek dvaindvajsetih pravil v desetem priporoča, naj bodo osebe s posebnimi potrebami vključene v kulturne dejavnosti na enakopravni osnovi, države pa naj razvijejo in uporabijo metode, s katerimi bodo književnost, film in gledališče približale osebam s posebnimi potrebami. Magajnova bralna značka je primer dobre prakse, kar je lani jeseni potrdilo tudi Bralno društvo Slovenije na posvetu Tudi mi beremo ob svetovnem dnevu pismenosti.
Ta se je v svoji poklicni praksi srečeval s posamezniki s težavami v duševnem in telesnem razvoju ter jih obenem kot literarne like doživeto opisoval v svojih književnih delih, najbolj pa v delu Zaznamovani. V letu 2010 je Kosovelova knjižnica Sežana MBZ prvič uvrstila v svoj program v okviru projekta Zaznamovan sem - berem več.
Letošnja, že četrta izvedba značke, se je začela 13. januarja, prav na 110. obletnico rojstva pisatelja, zaključek pa je bil na obletnico dneva njegove smrti, ki je bila v četrtek. Glavni akterji so bili stanovalci Socialno varstvenega zavoda Dutovlje z matično enoto in dislocirano v Sežani ter Varstveno delovnega centra Koper z enotami v Divači in Sežani. “33 bralcev je s pomočjo ljudskih zgodb v leposlovnih knjigah spoznavalo z besedno umetnostjo vseh naših sosednjih držav. Knjige oziroma zgodbe so prebirali v enotah in tudi doma,” je povedala strokovna delavka knjižnice Tanja Bratina Grmek, ki je s sodelavko Majo Živec gonilna sila akcije. Bralno značko so bralci pridobili tako, da so se redno udeleževali šestih srečanj v Študijski sobi Kosovelove knjižnice Sežana ter v divaški knjižnici.
Zaključno druženje v tej sezoni je poleg podelitve priznanj sovpadalo z odprtjem razstave likovnih del sodelujočih, najbolj nestrpno pa so čakali na gosta, ki je letos do zadnjega ostal neznan. Ob huronskem navdušenju so pozdravili Adija Smolarja, s katerim so prepevali že skoraj ponarodele pesmi iz bogate bere več kot 30-letnega glasbenega ustvarjanja in 14 plošč. Smolarja so spoznali tudi kot pisatelja z 11 knjižnimi izdajami, zlasti za otroke. “Normalnost družbe se izkazuje tudi skozi odnos do njenih marginaliziranih, najšibkejših členov. Ljubo mi je, da tabuji padajo ter da ljudje s posebnimi potrebami niso več v getu. Vesel sem, da sem danes tu, saj sem dobil potrditev, da ima pisana beseda še vedno povezovalno vlogo in sposobnost vzbujanja pozitivnega v nas in drugih,” pravi Smolar.
BOGDAN MACAROL