“Kogar bogovi ljubijo, umrje mlad”
Na Premu, rojstnem kraju Vilija Steguja (1943-1989) duhovnika, pesnika, misleca in prevajalca, enega od ustanoviteljev Društva 2000, so pripravili spominsko srečanje in simpozij ob 70. obletnici njegovega rojstva.
Na simpoziju so o Viljemu Steguju spregovorili: (z leve) Peter Kovačič Peršin, Pavel Peter Bratina, Urška Perenič in Edvard Kovač Foto: Tomo Šajn
PREM
> Petkovo spominsko srečanje, ki je pritegnilo poleg sorodnikov in domačinov številne prijatelje, sošolce, sopotnike in somišljenike Viljema Steguja, je potekalo na dveh prizoriščih. V konferenčni dvorani gradu je med bogatim kulturnim programom - njegove dnevniške zapiske sta prebirala Ana Vičič Stegu in brat Jožko, poezijo recitirali Tone Kuntner, Slava Kucler in Matjaž Perenič, na harfo je igrala Eva Tomšič, zapela pa Marjetka Popovski -, v organizaciji Društva 2000 potekal simpozij o življenju in delu Vilija Steguja.
Viljem Stegu je za življenja največ poezije objavil v Reviji 2000. Leta 1991 je izšla zbirka v italijanščini Quando giacerò sottoterra (Stegujeve pesmi je prevedel Ambrož Kodelja), leta 1996, sedem let po njegovi smrti, pa je pri Društvu 2000 izšla zbirka Ugašajoče sanje, ki jo je z ilustracijami opremil Krištof Zupet. Stegu je kot duhovnik služboval v Solkanu in na Vojskem, zadnjih 14 let pa je bil zdomski duhovnik v Ingolstadtu.
Za mizo so sedli trije njegovi sopotniki in prijatelji, Peter Kovačič Peršin, Pavel Peter Bratina, dr. Edvard Kovač in premska rojakinja, slavistka dr. Urška Perenič. V obsežnih in poglobljenih referatih so osvetlili Stegujevo življenjsko pot (Bratina), njegovo religiozno liriko (Peršin), pesniški opus, ki je v samostojni zbirki izšel posthumno (Pereničeva), Kovač pa se je posvetil Stegujevi filozofski misli in ga predstavil kot prevajalca.
Referati so prikazali vso globino Stegujeve misli, pisane besede, duhovniškega poslanstva in njegovega pomembnega deleža pri ustanovitvi in delovanju Društva 2000 in revije istega imena. V reviji - pa tudi v drugih periodičnih publikacijah - je objavljal svoje pesmi in razmišljanja. Stegu je umrl relativno mlad, imel je komaj 46 let, a vendar je zapustil obsežen opus, tudi v rokopisih, ki jih hranijo njegovi ožji sorodniki. Poleg omenjenih referatov, ki bodo po vsej verjetnosti objavljeni v periodiki, je spominsko srečanje postreglo še z dvema knjigama posvečenima Viliju Steguju. Pavel Peter Bratina je avtor biografske knjige Krogi njegovega bivanja. Knjigo, ki je posvečena življenju in delu Vilija Steguja in ki so ji dodane številne fotografije in nekaj dokumentov, je v zbirki Ilirske teme kot deset zvezek izdalo Društva za krajevno zgodovino in kulturo iz Ilirske Bistrice. Izdajo knjige sta finančno podprla občina Ilirska Bistrica in Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Bratina pa je poskrbel še za eno, zelo zanimivo publikacijo, spominski album ob 70. obletnici rojstva Vilija Steguja, ki ga je naslovil Iz zemlje tvoje so kali pognale. V knjigi, ki jo je Bratina izdal v samozaložbi, so objavljeni krajši spominski zapisi Stegujevih sorodnikov, sošolcev iz dijaških in študentskih let, prijateljev iz kroga 2000 ter sopotnikov in znancev. Med avtorji so številni znani in ugledni ljudje predvsem iz kroga katoliških intelektualcev. Knjigi so dodane doslej še neobjavljene pesmi iz “Vilčijeve mladostne lirike.”
Zato je bila zelo indikativna misel, latinski pregovor, da kogar bogovi ljubijo, umrje mlad, ki jo je v pridigi na spominski mašni slovesnosti izrekel koprski škof dr. Jurij Bizjak. Pred mašno daritvijo v župni cerkve sv. Helene, ki jo je vodil škof ob somaševanju številnih duhovnikov, je premski župnik Anton Ličan odkril spominsko ploščo, postavljeno v zvonik pred vhodom v cerkev. TOMO ŠAJN