“Bil je nekakšen jasnovidec”

Kolumbijski pisatelj Gabriel Garcia Marquez, ki je umrl pri 87. letih, je bil po mnenju Alenke Bole Vrabec, prevajalke njegovih del Sto let samote in Patriarhova jesen, izjemen zaradi svojega poznavanja človeka.

Gabriela Garcio Marqueza naj bi pokopali v Kolumbiji
Gabriela Garcio Marqueza naj bi pokopali v Kolumbiji 

CIUDAD DE MEXICO > "Garcia Marquez je bil človek, ki je znal skozi človeka videti. Ni mu šlo zgolj za videz, za besedo," je povedala.

"Mislim, da je bil kar nekakšen jasnovidec. Človeka je dejansko dojel kot utripajoče bitje, kot bitje, polno življenja, bodisi v negativno bodisi v pozitivno smer," je dejala Bole Vrabčeva. Za svojega je Nobelovega nagrajenca izbrala že, ko je prvič prebrala njegovo delo v 70. letih minulega stoletja.

Za Miguelom de Cervantesom najpomembnejše ime španske in hispanoameriške književnosti

Po mnenju Maje Šabec z oddelka za romanske jezike in književnosti ljubljanske Filozofske fakultete pa je Garcia Marquez, ki se je rodil 6. marca 1927 v vasi Aracataca v Kolumbiji, "za Miguelom de Cervantesom zagotovo najpomembnejše ime španske in hispanoameriške književnosti". Njegova dela se po prodajanosti v izvirniku uvrščajo le za španski prevod Svetega pisma.

Kolumbijskega pisatelja se najpogosteje povezuje z magičnim realizmom, literarno smerjo, v kateri so se združile tradicija in sodobne umetniške tendence 20. stoletja od nadrealizma do postmodernističnih literarnih tehnik. "Z zamahom demiurga je razgrnil resničnost, v kateri razumevanja sveta ne omejuje nobena ustaljena norma," je pojasnila Šabčeva.

Ni zgolj pisatelj magičnega realizma

A Garcia Marquez po njeni oceni ni bil zgolj pisatelj magičnega realizma; v vseh svojih romanih posredno ali neposredno opozarja na zgodovinsko družbenopolitično in socialno problematiko ameriške celine. "V vseh pogledih je bil velik človek in intelektualec, zagovornik in promotor hispanoameriške identitete in dostojanstva," je poudarila.

"Predvsem pa je bil prekipevajoč pripovednik, 'rojen za pripovedovanje'. Tega daru se je zavedal tudi sam in ga odkrito, kot že ničkolikokrat prej, predstavil v svojem predzadnjem delu Vivir para contarla, v slovenskem prevodu Živim, da pripovedujem," je dejala Šabčeva.

Ob tem opozarja, da bi bil po njenem mnenju boljši prevod Živim, da pripovedujem (življenje), saj bi sicer lahko prevod pomenil, da živi zato, da lahko pripoveduje karkoli.

Južna Amerika kot zaveza

Garcia Marquez je deloval tako v novinarstvu kot v literaturi, "Južni Ameriki je bil tako zavezan, da je tudi to vzel kot svojo zavezo," poudarja Bole Vrabčeva. Zaradi svojih političnih prepričanj in bojev proti kolumbijski diktaturi je moral v 50. letih domovino zapustiti.

"Menim, da je vse, kar je Garcia Marquez počel, posledica njegovega občutenja te zaveze. Mislim, da je bil to del njegovega prepričanja, njegovega načina življenja. Ta svoj Macondo - če ga vzamem širše - je živel, ga doživljal in se obnašal tako, kot se mu je zdelo primerno," poudarja prevajalka.

Garcia Marquez je simpatiziral s komunizmom, prijateljeval je s kubanskim predsednikom Fidelom Castrom, ki je pisatelja opisal kot človeka z vesoljskim talentom in darežljivostjo otroka - človeka jutrišnjega dne.

Kritiki mu očitajo, da ni naredil dovolj za konec kolumbijski konflikt

Njegovi kritiki pa mu po drugi strani očitajo, da v domovini ni naredil dovolj oziroma toliko, kot bi lahko, da bi pomagal končati kolumbijski konflikt, v katerem je umrlo več 10.000 ljudi. Kolumbijo je namreč zapustil in odšel v Mehiko, kjer je tudi umrl in mu bodo v ponedeljek pripravili poseben obred. Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP naj bi pisatelja sicer pokopali v domovini.

Garcia Marquez, ki je poleg vrste drugih literarnih nagrad leta 1982 prejel Nobelovo nagrado, med njegova večja dela pa sodijo še Kronika najavljene smrti, Ljubezen v času kolere in Žalostne kurbe mojega življenja, je svoje delovanje na literarnem področju upočasnil proti koncu 90. let, ko so mu diagnosticirali raka, ki ga je sicer premagal.

Njegova smrt pa ni odmevala samo v literarnem svetu, saj so se od pisatelja med drugim poslovili tudi ameriški predsednik Barack Obama, kolumbijski predsednik Juan Manuel Santos ter pevka Shakira. Med pisatelji so se od Garcie Marqueza med drugim poslovili čilska pisateljica Isabel Allende, brazilski pisatelj Paulo Coelho in argentinski pisatelj Mario Vargas Llosa.

STA


Najbolj brano