Zaradi odredbe v stečaj?

Domnevno sporno prodajo občinske parcele na Srminu podjetju Serming, zaradi katere na zatožni klopi sedijo koprski župan Boris Popovič, direktorica občinske uprave Sabina Mozetič in novogoriški cenilec Rajko Srednik, sta včeraj pojasnjevala predstavnika Serminga Aleš Bohinec in Viljem Orel. “Nismo pridobili nobene protipravne premoženjske koristi, imamo pa blokirano premoženje in smo pred tem, da gremo v stečaj,” je med drugim povedal Orel.

KOPER> Pri prodaji občinske parcele na Srminu podjetju Serming naj bi bilo po obtožbi spornih več stvari, med drugim dodaten pogoj, s katerim je moral ponudnik dokazovati, da lahko gradi na sosednjih dveh parcelah. Prav tako naj bi bila prenizka cena, po kateri je občina parcelo prodala (s tem naj bi občinski proračun prikrajšali za 4,6 milijona evrov). Cenilec Rajko Srednik je kvadratni meter ocenil na 86 evrov, cenilca Inštituta za revizijo, ki sta parcelo ocenila med preiskavo, pa sta ceno postavila više - na 145 evrov za kvadratni meter.

Tožilstvo vztraja, da je šlo pri tem poslu za neposredno prodajo, saj je dodaten pogoj lahko izpolnilo le podjetje Serming, ki je bilo lastnik sosednjih dveh parcel. Da je šlo za vnaprej dogovorjen posel, naj bi po oceni tožilstva dokazovalo tudi dejstvo, da je Serming tri dni pred odpiranjem ponudb pri Volksbanki najel 5,6 milijona evrov kredita za nakup parcele na Srminu.

Cena še previsoka?

Aleš Bohinec, direktor Serminga (iz holdinga Galeb Grup) in Viljem Orel, prokurist družbe, sta že v preiskavi pojasnila, da jih je presenetila začasna odredba, s katero je sodišče zamrznilo promet s to parcelo. “Čudno. Prijavili smo se na razpis, sklenili pogodbo pri notarju, ko bi morali začeti delati, pa se je zgodilo to,” je povedal Bohinec. Glede pogojev v razpisu oziroma javnem zbiranju ponudb, se ne Bohincu ne Orlu ni zdelo nič neobičajnega - razen cene. “Zdela se nam je previsoka,” je poudaril Bohinec. Država jih je namreč že pred nakupom omenjene parcele razlastila in jim za parcelo na Srminu plačala približno 50 evrov na kvadratni meter, pred pogajanji pa jim je ponujala celo 35 evrov.

Na vprašanje preiskovalne sodnice, zakaj so se vseeno prijavili, če je bila cena previsoka, je Bohinec odgovoril, da so sprva tehtali, če bi se posel vseeno izšel, nato pa so se odločili, da bi glede na vsa dotedanja vlaganja preveč izgubili, če se ne bi prijavili. “Drugega kandidata ni bilo, po mojem zaradi cene,” je odgovoril Bohinec preiskovalni sodnici. Potrdil je, da so kot lastniki sosednjih dveh parcel izpolnjevali dodaten pogoj iz javnega zbiranja ponudb, da morajo dokazati možnost gradnje na teh dveh parcelah.

Lastniki ene od parcel so bili že vrsto let, drugo so pridobili leta 2008 z zamenjavo parcel z občino, ki je parcelo potrebovala za gradnjo infrastrukture na tem območju.

Glede posojila, ki so ga najeli pri Volksbanki, je pojasnil, da so se z banko začeli pogovarjati, ko je bil objavljen prvi razpis (občina ga je kasneje razveljavila). “Neodgovorno bi bilo, če bi šli v to brez denarja,” je pripomnil. Del kupnine so nakazali s transakcijskega računa družbe, del pa so poravnali s kreditom. Če ne bi uspeli na razpisu, ga pač ne bi koristili, je odgovoril na vprašanje tožilstva.

Tožijo državo

Viljem Orel je pojasnil, da je projekt na Srminu ves čas vodila družba Koperinvest (ki je kot Serming del holdinga Galeb grup). O načrtih na Srminu so razmišljali že pred dvema desetletjema, nato pa veliko vložili v projekte in infrastrukturo. O načrtih so se dogovarjali z vsemi župani, ki so bili na tem mestu pred Popovičem. Od občine so parcele kupovali z direktnimi pogodbami.

“Potem, ko je prišlo do večjih družbenih sprememb, ko je na volitvah zmagal Popovič, se je začelo novo obdobje, ki pa se ni veliko razlikovalo od prejšnjega,” je opisoval dogajanje. Nekateri z novimi načrti so bili uspešnejši, oni pa so ostali ob strani. Občino so opozarjali, da z nekaterimi podjetji podpisuje pogodbe, ki so v nasprotju s tistim, kar je občina že podpisala z njimi. Spomnil je tudi na zazidalni načrt, po katerem je Istrabenz na tem območju nameraval graditi plinske rezervoarje, po pritožbi krajevne skupnosti Bertoki pa je zazidalni načrt propadel in občina je pripravila novega. Pripomnil je še, da se v nekaterih povezavah vedno pojavljajo ista imena, najprej na strani občinskih uradnikov, nato pa pri investitorjih.

V preiskavi je povedal, da je z županom v zadnjih letih govoril le nekajkrat, le enkrat o Srminu. Z občino so bili zaradi nekaterih zadev v konfliktu. “Osebno nisva iz iste politične opcije,” je dodal. Na provokativno vprašanje odvetnika Luke Zajca, ki zagovarja cenilca Srednika, pa je odgovoril, da ni Popovičev prijatelj, da ni član njegove stranke in ne njen podpornik.

Zatrdil je, da z domnevno spornim poslom niso pridobili nobene premoženjske koristi, sodišče jim je zaseglo premoženje, ki so ga kupili. “Imamo ogromno škode, samo zaradi obresti imamo milijon evrov škode. Smo pred tem, da gremo v stečaj,” je povedal Orel. Zaradi začasne odredbe in škode, ki so jo utrpeli, so proti državi že vložili tožbo. Zaradi odredbe ne morejo skleniti nobenega posla, investitorji pa drug za drugim odhajajo.

Sojenje se bo nadaljevalo jutri, ko bo senat zaslišal še nekatere druge priče.

SIJAN PRETNAR

---