Za ljudi je pomemben čas

Sodstvo je lani nadaljevalo z uspešnimi trendi zadnjih let, za letos pa so prednostne naloge doseganje strateških ciljev sodstva, krepitev kakovostnega in učinkovitega poslovanja ter skrajšanje časa reševanja zadev. “V sodstvu vemo, kam želimo priti in kako doseči zastavljene cilje. To ni lahka ali kratka pot, a smer je prava,” je na včerajšnji otvoritvi sodnega leta dejal predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša.

LJUBLJANA > Slovenska sodišča so lani prejela skoraj 1,032 milijona zadev, rešila pa so jih približno 1,065 milijona. Število nerešenih zadev je v primerjavi z letom prej upadlo za deset odstotkov, v primerjavi z letom 2010 pa kar za 30 odstotkov.

Sodni zaostanki se zmanjšujejo že od leta 2011, lani pa so se dodatno zmanjšali za 12,7 odstotka oziroma za 19,3 odstotka pri pomembnejših zadevah. “Sodstvo se zaveda, da je za stranke v postopkih ključnega pomena predvsem povprečni pričakovani čas rešitve zadeve,” je poudaril predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša. Pričakovani čas rešitve pomembnejših zadev se je lani s 7,6 meseca znižal na 7,2 meseca.

Masleša je opozoril, da je za optimalno prenovo poslovnih procesov nujen celovit pristop posameznih sodišč, seveda ob hkratnem zavedanju, da gre za sistem kot celoto. Kot ugotavljajo, sodstvo ni rigidno ali neodzivno, saj so k dobrim lanskim rezultatom prispevali tudi reorganizacijski prijemi. Prednostne naloge so letos zmanjšanje števila nerešenih zadev, reševanje starejših zadev, časovno spremljanje posameznih faz postopka, razbremenitev sodnikov in kakovost.

Z ukrepi prenove poslovnih procesov je sodstvo usmerjeno k trajnostni zagotovitvi zastavljenih ciljev do leta 2020. Vendar uresničitev ciljev ni odvisna le od sodstva, pač pa v veliki meri tudi od ostalih dveh vej oblasti. Zaradi nenadne ukinitve projekta Lukenda je sodstvo čez noč ostalo skoraj brez 250 sodelavcev, delno so jih v drugi polovici lanskega leta nadomestili, denar za njihovo delo pa je zagotovljen le za letošnjo prvo polovico leta.

Sodstvo je imelo lani na razpolago dvanajst milijonov v evrov manj kot leto prej, letos pa še dodatnih deset milijonov manj. “Vrsta predlogov, ki jih je sodstvo v preteklih letih dalo izvršilni veji, ostaja neuresničenih,” je opozoril Masleša.

Dodal je, da so na gospodarnost, učinkovitost in uspešnost poslovanja sodišč negativno vplivali tudi slaba kakovost predpisov, neustrezni zakonodajni postopki in neprimerni roki za uveljavitev zakonodaje. Zakonodaja nalaga sodiščem nove in nove naloge, zadnji primer je prenovljena stečajna zakonodaja.

Poleg prenove poslovnih procesov, ki že potekajo, pa je nujen tudi razmislek o organizaciji in mreži sodišč. Vrhovno sodišče že več let zagovarja uveljavitev sodnega okrožja kot osnovne organizacijske ravni sodišč, vendar to še ni povsem zakonodajno podprto. Tudi lanski predlog za preučitev možnosti napredovanja okrajnih sodnikov v nazive okrožnih (še) ni obrodil sadov. Delovna skupina je preučevala tudi možnost vzpostavitve ene same vrste sodišč splošne pristojnosti, kar bi bistveno povečalo prožnost sistema. SK

---