Z nožem ga je 11-krat zabodel
Tri leta in pol po krvavem dogodku sta na zatožno klop koprskega okrožnega sodišča sedla mladeniča, stara 24 in 23 let. Avgusta 2010 sta se njuni poti usodno prekrižali, starejši je mlajšega z nožem kar enajstkrat zabodel, mlajši pa je starejšega s kamnom po glavi. Prvemu tožilstvo očita poskus uboja, drugemu pa povzročitev lažje poškodbe. Prvi krivdo zanika, drugi pa jo je priznal.
Krvavi dogodek se avgusta 2010 se zgolj po naključju ni končal s tragičnimi posledicami Foto: Miha Koron
KOPER
> Zgodilo se je 11. avgusta 2010 v bližini lucijske osnovne šole, med Fazansko ulico in Ulico XXX. divizije. Tožilstvo meni, da sta se zdaj 24-letni Marko I. iz Lucije, ki je zdaj sicer prijavljen v Izoli, živi pa v bližini Buj, in leto mlajši Simon P., doma z Dolenjske, tistega jutra naključno srečala.
Policiste so o dogajanju 11. avgusta 2010 kmalu po peti uri zjutraj najprej obvestili domačini, ki so slišali kričanje fanta, ki naj bi ga nekdo napadel z nožem, nato pa je poklicala še mama soobtoženega, češ da naj bi nekdo porezal njenega sina. Na kraj so odšli policisti, ki so ugotovili, da je Lucijčana nekdo s kamnom poškodoval po glavi. Reševalci so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so mu oskrbeli rano. Policisti so na kraju našli nož in kamen, okoli 8.30 pa je Lucijčan na postaji ovadil neznanega storilca. Dolenjca pa je našla na svojem vrtu Lucijčanka, ki je malo po deveti uri zjutraj poklicala policiste.
Simon P. je Marka I. s kamnom udaril po glavi in mu na glavi povzročil razpočno rano. Marko I. pa je z nožem na preklop enajstkrat zabodel Dolenjca. Dvakrat ga je zabodel v predel prsnega koša, trikrat v hrbet. Zadel ga je v srce in v pljuča, zaradi številnih ran je zabodeni izgubil dva litra krvi in bi skoraj umrl. Na svojem vrtu ga je štiri ure po napadu našla Lucijčanka, ki je poklicala policiste, ti pa reševalce, ki so mladeniča odpeljali v izolsko bolnišnico.
Tam so mu kirurgi z zahtevno operacijo rešili življenje. Izvedenec medicinske stroke je potrdil, da se Dolenjec za to, da ni umrl, lahko zahvali tudi srečnemu naključju, saj je obsežna izguba krvi preprečila tamponado in zastoj srca. Poškodbe so bile tako hude, da bi brez ustrezne zdravniške pomoči umrl.
Za svoj 22. rojstni dan ji je podaril 22 vrtnic
Simon P. pa se lahko zahvali tudi domačinki, ki ga je več ur po obračunu našla na svojem vrtu, vsega krvavega. Čeprav ji je rekel, naj ne pokliče nikogar, je to seveda storila. Ko je v Luciji, jo še vedno obišče. Lani ji je za svoj 22. rojstni dan podaril 22 vrtnic, brez nje rojstnega dne verjetno ne bi dočakal. Ona pa mu je dala dve štiriperesni deteljici, ki ju zdaj nosi v denarnici, je Simon P. povedal pred sodno dvorano.
“Krivdo po obtožbi priznam,” je v petek na predobravnavnem naroku odgovoril sodniku Mateju Štrosu zdaj 23-letni Dolenjec. Državna tožilka Janja Hvala je sodišču predlagala, da ga obsodi na tri mesece zapora z enoletno preizkusno dobo. “Zanikam,” pa je na enako vprašanje odgovoril obtoženi Marko I.
Za udarec s kamnom pogojna kazen
Sodnik je nato Simona P., ki je obžaloval, da je do dogodka sploh prišlo, obsodil na predlagano kazen. Delno pa je ugodil tudi predlogu njegove zagovornice Natali Volčič Ivanič, da ga oprosti plačila stroškov kazenskega postopka, saj ga še vedno preživljajo starši. Tako bo moral plačati le svoje potne stroške in stroške svoje odvetnice.
Ker sta se tako tožilstvo kot obramba odpovedali pravici do pritožbe, je sodba postala pravnomočna. Sodnik Štros je Simona P. opozoril, da lahko - glede na to, da je bil tudi že pred tem postopkom obsojen na pogojno kazen (zaradi tatvine) - pričakuje zaporno kazen, če bo še ponavljal kazniva dejanja.
Da je šlo pri zdravniški oskrbi takrat 19-letnega Dolenjca res za minute, kaže tudi poročanje novinarjev ob dogodku. Takrat smo v PN zapisali, da so reševalci z okrvavljenim moškim na postelji tekli po hodniku izolske bolnišnice. Kirurg Mladen Gasparini, predstojnik kirurškega oddelka izolske bolnišnice, je takrat pojasnil, da je takoj poklical na pomoč srčnega kirurga Tomislava Klokočovnika, ki je v bolnišnico prihitel iz županske pisarne. Skupaj s srčnim kirurgom Matjažem Španom sta nato izmenično šivala rano na delujočem srcu in jo v dveh urah in pol dokončno oskrbela. Mladeniču so morali, med drugim, zašiti še dve poškodovani arteriji in pljuča.
Je bil napad naročen?
Za Marka I. pa se bo 21. februarja začelo sojenje. Sodil mu bo senat. Njegov zagovornik Roman Sevšek je sodišču predlagal več dokazov, med drugim tudi zaslišanje številnih prič, ki naj bi potrdile, da srečanje dveh mladeničev tistega avgustovskega jutra ni bilo naključno, kot trdi tožilstvo, temveč da naj bi Simonu P. nekdo naročil, naj obračuna z Markom I. Simon P. je konec tedna povedal, da je tisto poletje počitnikoval najprej na hrvaškem otoku, nato pa se je ustavil še v Luciji, kjer je bil že večkrat s starši.
Odvetnik je predlagal tudi postavitev izvedenca psihološke stroke, ki bi lahko povedal, če je njegov varovanec tistega jutra v obrambi ravnal impulzivno in ali je šlo za ravnanje v afektu ob nepričakovanem napadu. Po njegovi oceni bo izvedenec lahko pojasnil, če je šlo za silobran in ali je pri obtoženemu prisoten posttravmatski sindrom, kot posledica poprejšnjih groženj in požiga dveh avtomobilov njegove družine, ki se je zgodil leta 2009.
Napadalec golih rok
Državna tožilka in zagovornica soobtoženega sta dokaznim predlogom nasprotovali. Če bi bil napad naročen, potem bi se ravnanje Simona P. izkazalo za precejšnjo norost, saj naj bi ga v zasedi čakal golih rok, je poudarila tožilka Janja Hvala. “Kakšen napadalec pa naj bi to bil,” se je vprašala. Po njenem mnenju glavna obravnava ni namenjena poslušanju govoric, ki jih je nek dogodek sprožil v določenem kraju. Odvetnica Natali Volčič Ivanič pa je dodala, da so starši obtoženega v preiskavi poskušali njenega varovanca na neutemeljen način povezati s požigom avtomobilov, čustveno zvezo obtoženega Marka I. in domnevnim naročilom napada. SIJAN PRETNAR