Vse več je prošenj za azil

Policisti koprske policijske uprave so letos prijeli 15 odstotkov več ilegalnih prebežnikov kot lani. Kar za trikrat pa se je povečalo število tistih, ki so po prijetju zaprosili za azil. Med tujci so letos prevladovali državljani Afganistana.

KOPER> Vodja oddelka za državno mejo in tujce Viljem Toškan je povedal, da so policisti koprske uprave (vključno z območjem nekdanje postojnske) letos do konca novembra odkrili 368 ilegalnih prebežnikov, kar je približno 15 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Med tujci je bilo največ državljanov Afganistana (104), sledijo Turki (70), Albanci (30) in Hrvati (30). Pri naših sosedih ne gre za klasične prebežnike, ampak za tiste, ki hočejo k nam kljub prepovedi ali pa skočijo čez mejo kar mimo prehoda. Hrvatom sledijo še Pakistanci, Srbi, Tunizijci, Somalijci, Sudanci, Iranci ...

“Afganistanci in Turki so se začeli masovno pojavljati konec prejšnjega leta in vse letošnje leto. Prej pa je bilo največ državljanov nekdanjih jugoslovanskih republik. Druga največja razlika je ta, da je za azil po prijetju letos zaprosilo kar 291 odstotkov več tujcev kot lani. Gre za ustaljeno prakso, ko tujci tako ostanejo v neki državi in ob prvi priložnosti nadaljujejo pot do končnega cilja,” pojasnjuje Toškan. Turki silijo predvsem v Nemčijo, Afganistanci pa celo vse do Velike Britanije.

Azilni dom za predah

Obravnavo tujcev na Hrvaškem, ki v veliki meri vpliva na število prijetih v Sloveniji, Toškan ocenjuje kot vzorno. Primerov, ko so se ilegalci z Reke kar z mestnim avtobusom vozili do Rupe in tam pešačili proti Sloveniji, ni več. “Ampak tudi pri njih so problematični centri za tujce in azilni domovi, kjer se okrepčajo, organizirajo in nadaljujejo pot. Sicer pa sodelovanje s kolegi sosednjih hrvaških policijskih uprav ocenjujem kot zelo dobro. V praksi pa je tako, da jih nekaj prestrežejo oni, nekaj mi, nekaj pa jih uspe priti v Italijo,” pravi Toškan.

Po informacijah policije večina poti ilegalnih prebežnikov izvira iz Grčije. Tam so prebežniki sicer že v Evropski uniji, vendar jih do zahodne Evrope ločijo neevropske balkanske države in Bolgarija ter Romunija, ki še nista v schengenskem režimu. Sicer pa policija opaža, da se poti ilegalcev spreminjajo, odvisno od strogosti kontrol na določenem območju. Afganistanci so se doslej s trajekti prevažali v Italijo, ko je ta pot usahnila, pa so se v zahodno Evropo začeli prebijati po kopnem čez Balkan.

Na pot cele družine

Na naša tla najpogosteje prestopijo pri Starodu in Jelšanah, nato pa nadaljujejo pot proti Italiji. Njihov prvi cilj je Trst, ki med prebežniki velja za pravo bazo. Letos je večina prebežnikov hodila peš, med njimi pa so bili tudi mladoletniki in celo otroci. Ti so ponavadi v skupini skupaj s starši ali sorodniki, med prebežniki pa so policisti odkrili celo nosečnice in dojenčke. Najmlajši je bil star nekaj mesecev. “Večinoma se proti zahodu prebijajo cele družine ali del družine. Seveda smo pozorni tudi na to, da pri otrocih ne bi šlo za trgovanje z ljudmi, ampak za zdaj k sreči tega pojava še nismo zaznali,” je povedal Toškan.

Zaradi večjega števila prebežnikov so policisti povečali število patrulj ob meji, pogosteje pokličejo na pomoč tudi helikopter, pogosteje pa prihajajo na Primorsko tudi pripadniki specializirane enote. “Obenem pa še vedno pozivamo prebivalce obmejnih vasi, da nas takoj obvestijo, ko opazijo prebežnike,” pravi Toškan. Naporno pešačenje prebežniki večinoma dobro prenesejo, glede na nevaren kraški teren pa je policija zadovoljna, da med njimi ni veliko poškodovanih. Pred leti je nekaj tujcev med potjo celo umrlo, zadnja leta k sreči teh primerov ni več. DANIJEL CEK

---