Vlomilci odkrivajo podeželje
Kronika
31. 12. 2013, 15.34
, posodobljeno: 31. 10. 2017, 02.55
Da so minili časi odklenjenih vhodnih vrat, so prebivalci mest spoznali že zdavnaj, zdaj pa to spoznavajo tudi prebivalci številnih primorskih vasi. V zadnjih mesecih so bile na udaru predvsem vasi na Krasu. Vlomilcem gre na roko splošna človeška brezbrižnost, ko se sosed požvižga, če se ob sosedovi hiši potikajo neznanci.
Kovinska kljuka za puljenje žebljev iz desk, po domače pajser, je še vedno najbolj priročen pripomoček vlomilcev. Z njim lahko zlomijo ključavnico ali celo vržejo okno ali vrata z vodil.
PRIMORSKA
>
“Število vlomov ni bistveno večje kot v preteklih letih, je pa res, da so se vlomilci s svojim delom preselili na podeželje in ne operirajo več samo v mestih ali večjih krajih,” pravi vodja oddelka za splošno kriminaliteto koprske kriminalistične policije Tanja Škerlj. v V zadnjih mesecih so bile najbolj na udaru vasi v okolici Sežane, pred tem pa so zaznali večjo aktivnost vlomilcev v bližnji okolici Kopra, od Škocjana do Sv. Antona.
“Storilci so iz meseca v mesec bolj organizirani,” pojasnjuje Škerljeva. “Ne gre več za enega ali dva, ki bi sama vlamljala na slepo, ampak celo združbo s posameznimi določenimi vlogami. Eni pokrivajo glavne ceste do vasi in opazujejo, če je v bližini policija, drugi opazujejo dogajanje v neposredni bližini hiše, tretji pa vlamljajo.”
Po ugotovitvah policistov si storilci najprej izberejo tarčo, nato pa dlje časa opazujejo hišo in okolico. Pogosto s pretvezo, da nekoga iščejo ali nekaj prodajajo, tudi stopijo do hiše, pozvonijo in če je kdo doma, se prijazno opravičijo.
Čakajo do mraka
V zadnjih primerih na Krasu, Brkinih in Koprskem so vlomilci vedno vlomili v hiše šele, ko se je zmračilo, od petih popoldan do osmih zvečer. V hiši preiščejo in pretaknejo vse. “Ni recepta, kam bi lahko skrili vrednejše predmete ali denar. V enem primeru so denar našli celo v peči,” razlaga Škerljeva in dodaja, da so vlomilci v hiši vsega nekaj minut. Nato se izgubijo v temi.
Najpogosteje napadajo hiše na obrobju vasi ali krajev, ki so nekoliko odmaknjene od strnjenega naselja, v hiše pa vstopajo z zadnje strani in ne skozi glavni vhod. Vlamljajo vrata ali okna. “Da so previdni, dokazuje tudi malo sledi, ki jih puščajo za seboj,” pravi Škerljeva in pojasnjuje, da skoraj vedno nosijo rokavice.
Policisti svetujejo občanom, naj se, kolikor se lahko, zavarujejo sami. Najenostavnejši ukrep, ki lahko odvrne vlomilce od namere, so prižgane luči v stanovanju. Če luči gorijo, potem vlomilci ne vedo, ali je kdo v stanovanju ali hiši, čeprav lahko nekaj minut pred tem vidijo, kako sta se od doma odpeljala, denimo, mož in žena. Če pa domačini odidejo zdoma in ugasnejo vse luči, pustijo vlomilcem jasen znak, da je stanovanje ali hiša prazna.
Neznancev se ni treba izogibati
Domačini se lahko pred vlomilci zaščitijo tudi s svojim aktivnim ravnanjem. “Lahko so pozorni na neznance, ki se potikajo po kraju ali soseski, lahko so pozorni na vozila ... Pametno si je zapisati številko registrske tablice in model vozila, za katerega menijo, da nima kaj početi v vasi ali soseski.”
“Predvsem pa se ni treba izogibati neznancev, lahko jih ogovorijo, vprašajo, koga iščejo in če jim lahko kako pomagajo,” svetuje Škerljeva. “Seveda pa odsvetujemo, da bi se šli junake in jih sami skušali prijeti. Za to je pristojna policija,” jasno opozarja.
Po vlomu policisti pogosto naletijo na dejstvo, da ni nihče ničesar videl. Večina ljudi res ni pozorna na dogajanje pri sosedih, nekateri pa si, tudi če kaj vidijo, še vedno ne upajo povedati policiji, ker se bojijo, da ne bi morali potem na sodišče. “Občane prosimo, da nam posredujejo vse podatke. Ne nazadnje obstaja tudi anonimni telefon policije. Svetujemo, da si zapomnijo zunanjost neznancev, njihove posebnosti ... Vsaka informacija nam pri odkrivanju storilcev pride še kako prav,” je sklenila.
Vlomilci se tudi vračajo
Po ugotovitvah policije vlomilci niso skoraj nikoli domačini. Običajno se pripeljejo iz tujine ali iz drugih krajev države, si izberejo tarčo, vlomijo, ukradejo, kar se jim zdi vredno, čez nekaj minut pa so že daleč stran. “Tudi kriminalne dejavnosti so že zdavnaj prepredene prek državnih meja. Skupino srbskih vlomilcev, ki so jih nedavno prijeli v Trstu, poznamo tudi pri nas,” je povedala.
Ker niti protivlomna vrata, kamere, alarmi ali skriti sefi niso popolna zaščita, policija svetuje, naj doma nikakor ne hranimo večjih količin denarja, zlatnine ali drugih vrednejših predmetov. Zgodilo se je že, da so se vlomilci v hišo, od koder so enkrat že ukradli večjo vsoto denarja, čez nekaj časa vrnili. DANIJEL CEK