Več akcij, pol manj mrtvih

V letu 2011 bo število reševalnih akcij v gorah rekordno, glede na leto 2010 pa bo prepolovljeno število mrtvih v gorah. Gorski reševalci opozarjajo na še vedno nezadovoljivo urejeno financiranje njihove dejavnosti.

Z leve: Franc Miš, Jani Bele in Igor Potočnik Foto: STA
Z leve: Franc Miš, Jani Bele in Igor Potočnik Foto: STA

KRANJ> Po nepopolnih podatkih do 25. novembra na Gorski reševalni zvezi Slovenije (GRZS) beležijo 396 reševalnih akcij, torej bodo do konca leta presegli rekordnih 391 akcij leta 2009. Razlogi za tako veliko število akcij se skrivajo v dolgih zimskih razmerah in množičnem obisku gora ob lepem vremenu poleti in jeseni, je na včerajšnji novinarski konferenci pojasnil predsednik komisije za informiranje in analize GRZS Jani Bele.

Bolj spodbuden je podatek, da so reševalci z gora letos prinesli manj mrtvih kot lani, 24, med njimi deset gornikov (lani v vsem letu 45, od tega 28 gornikov). Po drugi strani bo letos večje število poškodovanih v gorah, do 25. novembra je bilo poškodovanih ali obolelih v gorah namreč 234 (lani 183), je dodal Bele.

Povečal se je tudi delež alpinističnih (letos 42, lani 25) in padalskih nesreč, ki so poleg tolminskega konca vse bolj pogoste tudi drugje. Helikopter v zadnjih letih sodeluje v približno 40 odstotkih akcij, največ tovrstnih posredovanj opravijo v času poletne sezone, ko je organizirano dežurstvo na brniškem letališču.

Ključna vira financiranja gorskega reševanja v Sloveniji sta Uprava RS za zaščito in reševanje ter Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij. Po pojasnilih predsednika GRZS Igorja Potočnika polovico letnega proračuna v višini približno 950.000 evrov predstavljajo predvsem investicije v opremo in izobraževanje reševalcev.

Gorski reševalci so do 25. novembra posredovali v 396 primerih. Na območju bovške postaje GRS je bilo 45 intervencij, na območju GRS Tolmin pa 90. Ob tem naj omenimo, da so tolminski reševalci v kar 59 primerih posredovali zaradi nesreč, ki so bile posledica aktivnosti v zraku.

Finančni položaj je letos nekoliko rešilo nakazilo uprave za zaščito in reševanje za intervencijska sredstva, Potočnik pa upa, da nova vlada sredstev v prihodnjih letih ne bo krojila na škodo reševanja. Podpredsednik GRZS Franc Miš meni, da je linearno rezanje vsote nerazumljivo, saj se obseg dela iz leta v leto povečuje, vlada pa ne bi smela varčevati pri varnosti državljanov.

Vsi trije predstavniki GRZS morebitno rešitev financiranja vidijo v uvedbi zavarovanja za prostočasne aktivnosti po vzoru tujine. Tuji ponesrečenci v Sloveniji so namreč večinoma zavarovani, sicer veljajo za samoplačnike reševalnih akcij, so pojasnili. Slovenski reševalci stisko zaradi krčenja sredstev zadnja leta rešujejo z lastnim denarjem, vendar tega niso pripravljeni početi v nedogled, so dodali.

Pred zimsko sezono v gorah so na GRZS opozorili predvsem na nevarnost zdrsov in primerno opremo. Opažajo namreč, si številni obiskovalci gora omislijo le del opreme, ki jo nekateri pogosto ne znajo pravilno uporabljati. Zimski obiskovalci gora morajo biti namreč pripravljeni na nekatera dejstva, od nizkih temperatur, krajših dnevov, zaprtih planinskih koč, manjšega števila ljudi v gorah, poledenelih tehničnih varoval pa do ekstremnih vremenskih razmer. NR


Najbolj brano