Varčevalci nasedli lepim obljubam

Sojenje nekdanjemu direktorju pred desetletjem propadle Hranilno-kreditne službe Soča (HKS) Jožefu Janežiču, obtoženemu zlorabe položaja in poslovne goljufije, s katero naj bi varčevalce oškodoval za okoli pet milijonov evrov, se je včeraj nadaljevalo z zaslišanjem novih prič.

NOVA GORICA > Nekdanji direktor Hranilno-kreditne službe (HKS) Soča Jožef Janežič že od začetka postopka vztrajno zanika očitke o zlorabi položaja in poslovni goljufiji, težki okoli pet milijonov evrov. Krivdo pripisuje Branetu Goršetu, prvemu stečajnemu upravitelju družbe, in Banki Slovenije, ki je pred desetimi leti sprožila - po njegovem mnenju nepotreben - stečajni postopek HKS Soča.

Tokrat je kot priča spregovoril Zdenko M., eden izmed več deset oškodovancev, ki je, kot je povedal, na lastni koži občutil goljufive obljube Janežiča.

Po priporočilu znanca o ugodnih in kvalitetnih storitvah HKS Soča se je tudi sam odpravil v njihovo poslovalnico in se zanimal o različnih oblikah varčevanja. Direktor družbe naj bi mu vseskozi obljubljal dobre pogoje varčevanja in kreditiranja ter sveto in samozavestno zagotavljal varnost, obenem pa opozarjal tudi na svoj in družinski ugled. Z denarjem naj bi ravnal preudarno, kot dober gospodar, in ga s svojimi dejanji plemenitil.

Z ženo sta mu verjela in naposled zaupala svoj denar HKS Soči. Prvi dvomi so se pojavili leta 2002, ko je na HKS zaprosil za dvig ne prav velike vsote privarčevanega denarja, a mu ga niso mogli izplačati takoj, ampak šele čez mesec dni in še to v več obrokih. Kmalu za tem naj bi Banka Slovenije že predlagala stečaj HKS Soča.

Zdenko M. naj bi sicer aktivno sodeloval v upniškem odboru, preko katerega je vlagal različne vloge in uporabljal razna pravna sredstva, da bi čim prej rešili nezavidljivi položaj okoli 190 upnikov. Spominjal se je, kako je Janežič na letakih in plakatih varčevalce snubil z napisi “najugodnejše obresti” in “varnost”, a se tega nato ni držal. Zdenko M. je povedal, da je šele kasneje, po podrobnejšem pregledu načina delovanja in poslovanja, ugotovil, da je nasedel goljufiji prvega razreda. “Čutim se izredno ogoljufanega,” je sklenil svoje pripovedovanje, vložil pa naj bi tudi premoženjsko-pravni zahtevek.

Včeraj je kot priča nastopila tudi Vida M., ki je bila 25 let zaposlena na Banki Slovenije. Med drugim je delala na oddelku za bančno in kreditno poslovanje, pripravljala je poročila o delovanju hranilno-kreditnih služb, jih prilagajala pravnemu redu, sodelovala pa naj bi tudi pri pripravi sklepa o delovanju HKS. Politiko, kaj naj se zgodi s HKS, ki niso zagotavljale pogojev, pa naj bi vodilo takratno finančno ministrstvo. Nekatere so ukinili, druge so splavale na površje, tretje pa so se pridružile drugim hranilnicam in bankam.

Bila je avtorica zapisa Ideje za ravnanje s problematičnimi hranilno-kreditnimi službami iz leta 2000, ki ga je razposlala vodilnim v različnih sektorjih Banke Slovenije, saj je želela opozoriti na nevarnost, ki bi lahko pretila, če bi se v zapisu navedene domneve izkazale za resnične. Med drugim je zapisala, da je bila HKS Soča ustanovljena kot vmesni člen za financiranje lastnih podjetij SIT Invest in KAM d. o. o., ter opozorila na negativno maržo, ki naj bi nastala zaradi visokih obrestnih mer, pri čemer pa naj bi zasledila namerno goljufijo.

Obtoženčev zagovornik Boštjan Penko je omenjene trditve označil za alarmantne ugotovitve in hotel izvedeti, na podlagi česa so nastale. Ker naj ne bi poznala podrobnega delovanja HKS Soča, je ob pregledu poročil poslovanja vseeno zasledila omenjena odstopanja.

Nadaljevanje glavne obravnave je predvideno v naslednjem tednu, ko bo senat novogoriškega okrožnega sodišča pregledal obsežno listinsko dokazno gradivo, v začetku decembra pa naj bi kot priče nastopilo še nekaj ključnih oseb.ANA CUKIJATI

---