V zadevi Serming o črpanju podatkov za cenitev

Sojenje v zadevi Serming se je danes nadaljevalo s prebiranjem korespondence med sodiščem in Gursom o bazah podatkov, ki jih je soobtoženi Rajko Srednik imel na voljo pri pripravi domnevno sporne cenitve občinskih zemljišč na Srminu. Sodišče je dobilo tudi dopolnitev izvedenskega mnenja, ki pa danes ni bilo predstavljeno.

KOPER > Pri prodaji občinskih parcel na Srminu podjetju Serming leta 2007 naj bi šlo za vnaprej dogovorjen posel, ki naj bi oškodoval občinski proračun. Občina naj bi pogoje prodaje prilagodila Sermingu, cenilec Rajko Srednik pa naj bi ob tem vrednost zemljišča bistveno podcenil. Koprskemu županu Borisu Popoviču tožilstvo očita zlorabo uradnega položaja ali pravic, Srednika in direktorico koprske občinske uprave Sabino Mozetič pa obtožnica bremeni pomoči pri kaznivem dejanju.

Tožilstvo je modificiralo obtožnico glede višine zneska, za katerega naj bi bila občina oškodovana, vanjo pa je vključila tudi nekatere pogodbe, ki jih je koprska občina sklenila pred tem in kjer je občinska zemljišča prodala po višji ceni od tistih na Srminu. Sredniku pa tožilstvo v modificirani obtožnici med drugim očita, da bi pri svoji cenitvi lahko uporabil še druge javno dostopne podatke.

Katere podatke je Srednik imel na voljo pri cenitvi?

Izvajanje dokazov na današnjem naroku se je zopet sukalo okoli vprašanja, kakšni podatki so bili dejansko dostopni Sredniku v času, ko je pripravil svojo cenitev. Srednikov zagovornik Luka Zajc je glede dopisa Geodetske uprave RS (Gurs) in novih podatkov, ki jih je pridobilo sodišče, opozoril, da je sodišče prezrlo pomembno dejstvo.

Gurs je namreč v začetku leta 2007 uvedel dve bazi podatkov, ETN in PREG, pri čemer je bila slednja dostopna le registriranim uporabnikom aplikacije, medtem ko Srednik v času izdelave cenitve ni imel dostopa do nobene plačljive baze podatkov. Zato po Zajčevem prepričanju tudi novo izvedensko mnenje za sodišče ni uporabno.

Da ni imel dostopa do omenjene baze, je potrdil tudi Srednik. Kot je pojasnil, je takrat imel na voljo tako imenovano skupno bazo, podatke o primerljivih prodajah pa je pridobival od kolegov cenilcev, naročnikov in kupcev, vendar podatkov, tudi iz poslovnih razlogov, niso vedno posredovali.

Na vprašanje predsednice sodnega senata Meri Mikac se Srednik ni mogel spomniti, od kod je črpal podatke o primerljivih prodajah v konkretni zadevi in na podlagi česa se je pri svoji cenitvi odločil uporabiti prav tista zemljišča, ki jih je uporabil, saj natančne evidence o tem ni vodil.

Občine ni vprašal za podatke o prodajah primerljivih zemljišč

Na dodatno vprašanje sodnice je Srednik pojasnil, da občine ni vprašal za posredovanje podatkov o prodajah primerljivih zemljišč. Kot je pojasnil, je menil, da razpolaga z dovolj dobrimi podatki, s katerimi lahko kakovostno oceni vrednost lokacije.

Prav tako Srednik ni uporabil javno dostopnih podatkov o cenah zemljišč, ki so bili objavljeni na spletni strani občine. Kot je pojasnil, omenjeni podatki niso bili relevantni, saj so bile objavljene le izklicne cene, ne pa tudi dejanske cene, po katerih so bile nepremičnine prodane. Sicer pa je občasno preverjal objave na strani občine, predvsem zato, da bi bil seznanjen s ponudbo nepremičnin.

Sojenje se bo nadaljevalo v ponedeljek.

STA

---