Tudi Aldo Babič ni priznal
“Ne, ne priznam,” je Aldo Babič podobno kot njegovi nekdanji kolegi iz uprave Luke Koper odgovoril na vprašanje sodnici Tatjani Pavlovec. Tožilstvo mu, tako kot ostalim članom takratne uprave, očita kaznivo dejanje zlorabe položaja, ki naj bi ga zagrešili pri dokapitalizaciji romunskih družb. Sojenje se bo začelo 18. februarja.
Aldo Babič na predobravnavnem naroku ni priznal krivde Foto: Zdravko Primožič/Fpa
KOPER> Koprsko tožilstvo članom nekdanje uprave Luke Koper, njenemu takratnemu predsedniku Robertu Časarju, Marjanu Babiču, Aldu Babiču in Borisu Marziju (ki je bil delavski direktor), očita zlorabo položaja in zaupanja pri vodenju gospodarske družbe. Tožilstvo v obtožbi med drugim trdi, da je četverica prestopila meje svojih pravic.
Sporna naj bi bila dokapitalizacija luških hčerinskih družb Railport Arad in SC Trade Trans Terminal, za katero niso pridobili soglasja nadzornega sveta, ki bi ga po statutu družbe morali.
Drugo nakazilo je ustavilo sodišče
30. januarja 2009 so potrdili dokapitalizacijo, nato pa so luški finančni službi naložili, naj izvrši plačila. Na račun družbe Railport Arad je Luka 19. februarja 2009 nakazala 1,5 milijona evrov, na račun drugega podjetja pa bi morala sredi junija 2009 nakazati še 1,3 milijona evrov. Sodišče je to nakazilo preprečilo, policisti pa so na banki ustavili kurirja, ki je prinesel virman. Nadzorniki so kmalu zatem Časarja in Alda Babiča krivdno razrešili. Od takratne uprave je v Luki Koper še vedno zaposlen Marzi, Marjan Babič pa zdaj dela v Hotelih Bernardin.
Časar, Marjan Babič in Marzi so krivdo za očitana kazniva dejanja zavrnili že pred dvema tednoma, Aldo Babič pa se je takrat opravičil. Na vprašanje sodnice Tatjane Pavlovec, ali priznava krivdo, je včeraj le kratko odvrnil: “Ne, ne priznam.”
“Ni imel ne interesa ne motiva”
Odvetnik Dean Babič je nato nanizal vrsto dokazov, ki naj bi jih sodišče izvedlo na sojenju. Predlagal je, da sodišče prebere mnenje Inštituta za ekonomsko in korporativno upravljanje o potrebnosti soglasja nadzornega sveta ter zasliši oba avtorja tega mnenja. Ovrgla naj bi pravno mnenje, zajeto v obtožbi, po katerem bi uprava Luke v skladu s statutom družbe potrebovala za dokapitalizacijo družb v Aradu soglasje nadzornega sveta. Opozoril je na to, da imajo o tem že pravni strokovnjaki različna mnenja, po njegovem mnenju so bili obtoženi zato najmanj v zmoti. Dodal je, da njegov varovanec ni imel ne interesa ne motiva, da bi zagrešil očitano kaznivo dejanja.
Za Roberta Časarja bo to že drugi sodni proces, na katerem se bo moral zagovarjati zaradi domnevno nezakonitega ravnanja, ki naj bi ga zagrešil kot prvi mož Luke Koper. Pred dobrimi desetimi dnevi ga je senat zaradi zlorabe položaja, ki naj bi ga storil ob luških nakupih nepremičnin na Krasu, in nedovoljenega sprejemanja daril obsodil na šest let zapora. Senat je obsodil tudi novogoriškega nepremičninskega podjetnika Marjana Mikuža ter mu zaradi pomoči pri kaznivem dejanju, ki ga je zagrešil Časar, in nedovoljenega dajanja daril, prisodil štiri leta in mesec dni zapora. Nekdanjega poslanca SNS Srečka Prijatelja, ki na Dobu prestaja štiriletno zaporno kazen, pa je senat zaradi napeljevanja in jemanja daril obsodil na tri leta zapora. Sodba še ni pravnomočna.
Predlagal je še, da bi sodišče pridobilo obširnejšo dokumentacijo o sejah nadzornega sveta Luke, iz katere bi bilo po njegovem razvidno, da so bili nadzorniki seznanjeni z naložbo v Romuniji, dali so soglasje k osnovni kapitalski udeležbi pri obeh družbah, seznanjeni pa naj bi bili tudi z dokapitalizacijo. Tožilka Barbara Milič Rožman je že na prejšnjih narokih predlagala, da sodišče posluša posnetke sej nadzornega sveta decembra 2008 in januarja 2009, iz katerih bo jasno, kaj so nadzorniki vedeli in česa ne.
Tako kot Časarjeva obramba je Babič predlagal tudi zaslišanje Eugena Tudorova, direktorja romunske družbe TTT, in Istvana Wagnerja, direktorja družbe Railport Arad, ki naj bi potrdila, da je bila dokapitalizacija dobra za vse družbenike in da bi z njo Luka ohranila kontrolni delež v obeh družbah. Izvedenec finančne stroke, ki ga predlaga, pa naj oceni, ali je bil znesek dokapitalizacije za Luko ekonomsko vzdržen in dolgoročno rentabilen.
Tožilka je ponovila, naj sodišče vpogleda v elektronsko komunikacijo med direktorico finančne službe Luke Koper z zaposleno iz te službe. Finančna služba je vsaj nekatere člane uprave opozarjala, da dodatno plačilo predstavlja tveganje za Luko Koper in da temu nasprotujejo. Prihajala so tudi opozorila, da je za dokapitalizacijo potrebna odobritev nadzornega sveta, za katere pa se uprava ni zmenila.
Odvetnik Babič je predlagal še, da sodišče zasliši preiskovalnega sodnika Iztoka Naglava. Zanima ga, kdo je bil v konkretnem primeru ovaditelj in ali gre morebiti za katero od prič v tem postopku. Po njegovem bi bila v takem primeru vprašljiva verodostojnost priče, še zlasti če gre za koga od zaposlenih iz Luke Koper, ki bi moral o domnevnih nezakonitostih obvestiti svoje nadrejene in strokovne službe v družbi, namesto da je s tem seznanil organe pregona, je dodal.
Sodnica Pavlovec je začetek sojenja razpisala 18. februarja, glavna obravnava pa se bo nato nadaljevala aprila.
SIJAN PRETNAR