Tožilstvo za Črnigoja predlaga tri leta in osem mesecev zapora

Tožilstvo za Dušana Črnigoja, nekdanjega predsednika uprave ajdovskega Primorja, predlaga tri leta in osem mesecev zapora ter plačilo 25.000 evrov kazni.

NOVA GORICA > Njegova zagovornika pa sta prepričana, da bi ga moralo sodišče oprostiti. Odločitev senata novogoriškega okrožnega sodišča bo znana v ponedeljek popoldne. Dušanu Črnigoju tožilstvo očita zlorabo položaja in pravic pri prodaji delnic koprskega Stavbenika. Primorju naj bi povzročil za skoraj poldrugi milijon evrov škode.

Po skoraj letu dni sojenja nekdanjemu predsedniku uprave Primorja Črnigoju, kateremu tožilstvo v obtožnici očita zlorabo položaja zaradi prodaje 95.305 delnic Stavbenika družbi Vital in s tem oškodovanje Primorja za skoraj poldrugi milijon evrov, so bile včeraj na vrsti zaključne besede tožilstva ter obtoženčevih zagovornikov.

Ni bil dober gospodar

Višja državna tožilka Damijana Bandelj je za Črnigoja predlagala tri leta in osem mesecev zapora ter plačilo 25.000 evrov kazni. Pooblaščenka oškodovanega Primorja pa je vložila premoženjsko-pravni zahtevek v višini vsaj 1,3 milijona evrov. Tožilka je v zaključnih besedah ponovno izpostavila glavne točke iz obtožnice ter jih podkrepila z izjavami zaslišanih prič, izvedencev ter pregledanega dokaznega gradiva.

Poudarila je, da bi moral Črnigoj kot direktor družbe in podpisnik individualne pogodbe o zaposlitvi skrbeti za družbo Primorje kot dober gospodar, v nasprotju s tem pa je izrabil svoj položaj predsednika enočlanske uprave, pri čemer je imel vsa pooblastila za sklepanje in podpisovanje pogodb, aneksov ter sprejemanje odločitev v imenu celotne družbe. Korist so pri prodaji omenjenih delnic pod ceno imeli tudi vodilni v podjetju ter družba Vital, škoda v višini nekaj več kot 1,3 milijona evrov pa naj bi nastala na strani Primorja.

Motiv obtoženca za prodajo delnic Stavbenika ni bila ekonomska korist za Primorje, ampak prodaja delnic po nižji ceni, s čimer je prišlo do škodljive prodaje. Cena za delnice je bila dorečena s strani naročnika, torej obtoženca, obenem pa so bili glavni akterji deležni tudi provizije. S prodajo delnic je bila izguba evidentirana ter izkazana s knjiženimi temeljnicami ter zavedena na kartici Primorja.

Po mnenju tožilstva se je s poslom mudilo, saj se je Primorje odločilo za dolgoročni kredit v višini 440 milijonov nekdanjih tolarjev za plačilo kupnine po kupoprodajni pogodbi med družbo in Vitalom. Primorje je torej financiralo nakup delnic Vitalu, likvidnostni tok pa ni bil zaveden.

Nakup in njegov namen sta bila Primorju in zaposlenim znana. Po zaslišanju nekdanjih vodilnih v Primorju pa so ugotovili, da jim prodaja delnic pod ceno Vitalu ni bila znana, saj o tem niso razpravljali na kolegijih z menedžerji. Alojz Bolčina in Jože Vrabec naj bi sicer operativno skrbela za pripojitev Stavbenika k Primorju, ki ji nihče ni nasprotoval niti s pravnega vidika, prevzem pa naj bi bil nesporen.

Ena od stopnic do stečaja Primorja?

Težava je nastala pri določitvi ocenjene in tržne vrednosti delnic. Obtoženi je v svojem zagovoru dejal, da je delnice prodal za boljšo likvidnost Primorja, a tožilstvo meni, da je posel sklenil v škodo Primorja, pri čemer ni šlo za tržno prodajo, ampak za enostransko odločitev, saj je poznal vse posle družbe, menjalniška razmerja ...

Tožilstvo ob tem meni, da je šlo za naklepno zasledovanje premoženjske koristi. Obenem naj bi to bilo tudi eno od dejanj, ki je Primorje pripeljalo do stečaja. Za omenjeno kaznivo dejanje zlorabe položaja je predpisana zaporna kazen od enega do osmih let.

Zagovornika obtoženega Črnigoja Janez Koščak in Danilo Grilj sta tudi včeraj vztrajno zagovarjala svoje ugotovitve, da pri prodaji delnic, ki niso bile prodane pod tržno vrednostjo, ni bila storjena neposredna škoda. Ob tem sta ponovno izpostavila glavne ugotovitve izvedencev ekonomske stroke o prodaji spornih delnic. Po njihovem večinskem mnenju s prodajo delnic škoda ni mogla nastati. Poštena vrednost delnic naj bi se po oceni izvedenca dr. Branka Mayrja gibala med 1791 ter 2190 tolarji, Črnigoj pa jih je prodal po 1825 tolarjev, torej znotraj razpona poštene vrednosti. Njegovo dejanje naj ne bi bilo naklepno, prav tako naj ne bi prekršil nobenega dela korporativnega prava. Za Črnigoja sta predlagala oprostilno sodbo.

Zdaj že upokojeni Črnigoj, ki v koprskem zaporu prestaja kazen v zadevi Čista lopata, je včeraj ponovil, da je želel pomagati tako Stavbeniku, ki se je tedaj znašel v denarni stiski, kot Primorju, ki bi tako izboljšalo likvidnostni položaj. Dejal je, da je deloval zakonito in v skladu s projektnim sistemom vodenja. Pripojitev Stavbenika se mu je tedaj zdela življenjskega pomena in nujna za obe družbi. Problem, ki je pripeljal do sodnega postopka, pa je označil kot teoretiziranje, saj ne sodi v kontekst časa in razmer izpred dvanajstih let.

Odločitev senata, ki mu predseduje Goran Klavora, bo znana v ponedeljek.

ANA CUKIJATI

---