Tožilka za Braneta Goršeta predlaga 12 let zapora

Na koprskem sodišču se je včeraj končalo sojenje nekdaj uglednemu odvetniku in stečajnemu upravitelju Branetu Goršetu. Državna tožilka je zanj predlagala kar dvanajst let zapora. “Nisem presenečen nad predlogom tožilstva, ampak razočaran, da se v teh časi še dogajajo dachauski procesi in nacionalizacija premoženja, s tem predlogom tožilstva ne gre za nič drugega,” je komentiral predlagano zaporno kazen Gorše. Sodba bo znana v torek.

Državna tožilka je za Braneta Goršeta predlagala dvanajst let zapora in podaljšanje pripora, v katerem je od februarja lani Foto: Tomaž Primožič/Fpa
Državna tožilka je za Braneta Goršeta predlagala dvanajst let zapora in podaljšanje pripora, v katerem je od februarja lani Foto: Tomaž Primožič/Fpa

KOPER > “Dokazi, izvedeni na sojenju, potrjujejo očitke iz obtožbe,” je poudarila višja državna tožilka Barbara Milič Rožman. Branetu Goršetu je v obtožbi očitala več kaznivih, dejanj, ki naj bi se zgodila v ozadju koprskega Hidra, zagrešil naj bi zlorabo uradnega položaja, poslovno goljufijo in pranje denarja.

Tožilka Barbara Milič Rožman je predlagala sodišču, da Branetu Goršetu odvzame tudi premoženjsko korist in dodala, da lahko sodišče to odvzame tudi tistim, na katere je bilo prenešeno. Sodišče je v tej zadevi že izdalo odločbo o začasnem zavarovanju premoženja, “zamrznilo” je družinski vikend Goršetovih v Savudriji (ki je formalno v lastni Goršetovega tasta in očeta), pa Mercedesove starodobnike in poslovni prostor v Ljubljani. Sodišču je predlagala, da podaljša odločbo o zavarovanju. Odvetnik Mitja Jelenič Novak je to zahtevo označil za “norost in absurd.” Prav tako je bil ogorčen nad predlogom za podaljšanje pripora, opozoril je na nekatere podobne primere, ko so osumljene v zameno za varščino izpustili na prostost.

V vlogi stečajnega upravitelja Hidra je podjetju RB Nekretnine iz Banja Luke prodal Hidro v stečaju in s pravno osebo tudi nepremičnino na območju Luke Koper, ki je bila po prepričanju tožilstva javno dobro. “Vedel je, da javno dobro ne more biti del stečajne mase,” je poudarila tožilka. S to nepremičnino je bila vrednost Hidra 2,48 milijona evrov višja. Podjetje se ni moglo vpisati v zemljiško knjigo, zato je Goršeta prijavilo komisiji za preprečevanje korupcije. Sporna naj bi bila tudi prodaja terjatve Hidra do Toncityja družbi Marketing Galeb.

Tožilka je vztrajala tudi pri očitku, da se je Gorše s sobtoženima Stajko Skrbinšek in Polono Kuhar (ki ju je sodišče po priznanju krivde obsodilo na dve leti zapora) dogovoril, da bodo od stečajnih upnikov Hidra začeli odkupovati terjatve. Denar za odkup terjatev naj bi skoraj v celoti zagotovil prav Gorše, ki je 305.000 evrov posodil ženinemu podjetju Gagat, nato pa je ta potoval prek družbe Svet najem do Ofisa, podjetja Polone Kuhar, ki je odkupila terjatve od približno 20 upnikov. Denar iz stečajne mase je nato pristal na avstrijskih računih družb BS Faktor in Lafino Trade ter na računu družbe Finesto.

Kam je poniknil denar?

S soobtoženimi naj bi se dogovoril, da ga bodo prikrili kot novega upnika, zato je tožilstvo prepričano, da bi se moral kot stečajni upravitelj izločiti, in da je zato nagrada, ki jo je prejel za svoje delo (119.000 evrov), neupravičena.

Tožilka je prepričana, da je bilo ženino podjetje Gagat le kulisa za Goršetove posle. Soobtoženi Vlado Petek, solastnik družbe Svet najem, pa je sam povedal, da mu je posel predlagal Gorše. Pri pranju denarja pa naj bi po obtožbi sodeloval tudi Rudolf Trček. Vsem Goršetovim sodelavcem (razen Trčku) poleg pranja denarja tožilstvo očita pomoč pri kaznivem dejanju zlorabe uradnega položaja, ki jo je storil Gorše.

Za vse obtožene je tožilka sodišču predlagala, da jih obsodi na zaporne in denarne kazni: Goršetu naj izreče enotno kazen dvanajstih let zapora, Barbari Gorše in Vladu Petku pet let, Trčku pa leto zapora, Goršetu pa naj sodišče po podaljša tudi pripor, v katerem je od februarja lani. Tožilka meni, da bi se Gorše utegnil izmakniti pravnomočnemu dokončanju sodnega postopka. “Še vedno ne vemo, kam je šel denar,” je še dodala. Sodišču je predlagala še, da mu odvzame pridobljeno premoženjsko korist in da podaljša zavarovanje premoženja v višini 2,25 milijona evrov.

“Niti en evro ni šel na moj račun”

“Nisem presenečen nad predlogom tožilstva, ampak razočaran, da se v teh časih dogajajo dachauski procesi in nacionalizacija premoženja. S tem predlogom tožilstva ne gre za nič drugega,” je dejal Gorše. “Očitki so v obtožbo nametani z lopato. So v nasprotju z zakonom o stečajnem postopku in ustavo,” je strnil svoje pomisleke. Po njegovih besedah bi sodišče takšno obtožbo zavrglo in ustavilo postopek, če bi bili normalna pravna država.

Gorše je vztrajal, da tožilstvu ni uspelo dokazati nobenih očitkov proti njemu. Med drugim je obširno pojasnjeval, da družbe RB Nekretnine ni oškodoval. “Iz dokazov ne izhaja, da bi bil en sam evro nakazan na moj račun ali na kakšen drug z mano povezan račun,” je še dodal.

Obtožena, ker je Goršetova žena?

Njegovo ženo Barbaro Gorše je predlog tožilstva pretresel. Poudarila je, da proti njej ni nobenega dokaza. “Če sem tu zato, ker sem Goršetova žena, je žalostno,” je še dejala. “Presenečen sem, šokiran in zgrožen zaradi višine predlagane kazni,” je povedal Vlado Petek. Da je nedolžen, je poudaril tudi Trček. V torek pričakujejo oprostilno sodbo.

Zagovorniki obtoženih so v zaključnih besedah opozarjali predvsem na odprta pravna vprašanja, na katera sodni postopek po njihovem prepričanju ni dal odgovorov. Tako naj bi ostalo odprto vprašanje javnega dobra. Goršetov odvetnik Emil Zakonjšek je glede domnevne zlorabe uradnega položaja poudaril, da po sodni praksi stečajni upravitelj ni uradna oseba, saj ne izvaja nobene oblastne funkcije. Dodal je še, da priznanje soobtoženega ne more avtomatično pomeniti obremenitve za soobtožene in brez zaslišanja na obravnavi to ne more biti dokaz, s čimer so se strinjali tudi drugi zagovorniki.

Goršetov odvetnik Mitja Jelenič Novak se je ustavil predvsem pri očitku glede pranja denarja in opozoril, da so bile terjatve upnikov Hidra odkupljene do konca leta 2007, prodaja sporne nepremičnine oziroma poslovna goljufija, iz katere naj bi izhajal umazan denar, pa naj bi se zgodila v začetku leta 2008. “Da bi denar opral, ga moraš najprej dobiti,” je utemeljeval svoje prepričanje, da pranja denarja tožilstvu ni uspelo dokazati. Prav tako po njegovem tožilstvu sploh ni uspelo dokazati, da naj bi domnevno umazan denar izviral iz kaznivega dejanja.

Kazenski senat bo sodbo razglasil v torek zgodaj popoldne.

SIJAN PRETNAR


Najbolj brano