“Težko se je boriti z neenakimi sredstvi”

Življenje na severnem Primorskem občasno pretresejo hujša kazniva dejanja. Lani so precej vznemirjenja v javnosti povzročili napadi v novogoriškem parku, pa odkritje trupla pod Cerjem. Letošnje dogajanje je vsaj na videz nekoliko bolj mirno.

Konec leta smo izkoristili za pogovor z dolgoletnim prvim možem novogoriških kriminalistov Milovanom Ipavcem, ki v kratkem odhaja v pokoj.

>Kako varno je življenje na severnem Primorskem?

“Moram reči, da je na severnem Primorskem življenje dokaj varno glede na trenutno stanje v naši družbi.”

> Katera kazniva dejanja najbolj izstopajo in katera ljudje najbolj občutijo?

“Najbolj izstopajo premoženjska kazniva dejanja, med katerimi so najbolj številne tatvine in velike tatvine, kjer je premoženjska škoda višja. Tudi področje prepovedanih drog je pomembno. Ljudje pa so seveda najbolj občutljivi do kaznivih dejanj, pri katerih je ogroženo njihovo premoženje.”

Cenejša droga - magnet za sosede

>Kako na varnost vpliva bližina meje? Lani, denimo, je veliko vznemirjenja v javnosti povzročilo odkritje trupla pod Cerjem in dogajanje v parku ob novogoriški avtobusni postaji.

“Ta dva primera sta res izstopala. To niso vsakdanji primeri, do takšnih dejanj je občasno že prihajalo. Tudi v preteklosti smo že imeli uboje, umore in druga hujša kazniva dejanja. Sta pa oba primera res vznemirila javnost, še posebej primer v parku v Novi Gorici, saj so se občani počutili ogrožene, dokler nismo prijeli storilca in ga izročili preiskovalnemu sodniku, ki je zoper njega odredil pripor.”

>Še vedno je živahna čezmejna trgovina s prepovedano drogo.

“Bližina meje pogojuje določena kazniva dejanja, predvsem kazniva dejanja in prekrške s področja prepovedanih drog. To se dogaja že precej časa. Italijanski državljani prihajajo v Novo Gorico po drogo, ki je pri nas cenejša. Vemo, da prihaja po balkanski poti do Ljubljane, kjer se oskrbujejo naši preprodajalci, ki drogo potem prodajajo Italijanom. Na tem področju smo stalno angažirani in veliko delamo. Vsako leto obdelamo več primerov kaznivih dejanj in prekrškov s tega področja. Bližina meje v zadnjih letih, ko ni več mejnega nadzora, vpliva tudi na nekatere druge pojave. Po koridorju hitre ceste, ki pelje skozi Vipavsko dolino, se vsakodnevno vozijo državljani EU, pa tudi drugi, ki so iz bolj rizičnih držav, kot so Romuni in Bolgari, ki največkrat vozijo razne ukradene predmete, avtomobile in tudi delovne stroje. Večinoma gre za tranzit. V Italiji so pred kratkim ukradli kopač, Italijani so nas pravočasno obvestili, mi pa smo obvestili druge policijske enote na tej relaciji in v Murski Soboti so kopač zasegli.”

Več prijav nasilja v družini

> Lani je bilo več primerov nasilja v družini, letos nekoliko manj. Kakšne so vaše ugotovitve? Smo ljudje dovolj občutljivi do teh primerov?

“V preteklosti je bilo to področje bolj tabu, ko pa se je v javnosti začelo bolj izpostavljati kot problem, ko se je tudi zakonodaja spremenila, se je povečalo število prijav. Letos je bilo prijav nekaj manj kot lani, moram pa reči, da je vse več ljudi osveščenih, tudi o tem, kam se lahko obrnejo po pomoč. To botruje temu, da imamo v zadnjih letih več prijav družinskega nasilja. V zadnjih letih smo kar precej vložili v izobraževanje policistov na tem področju. Tudi letos poteka izobraževanje, ki ga organiziramo zato, da se policisti seznanijo z novimi načini storitve teh kaznivih dejanj in prekrškov ter osvežijo znanje.”

>V zadnjih letih je nekatera okolja na severnem Primorskem zaznamoval propad nekoč uspešnih podjetij, ki so dajala kruh številnim domačinom in tujim delavcem. Bi lahko rekli, da je vsaj v nekaterih primerih takšen epilog posledica kaznivih dejanj?

“Vsekakor, v določenih primerih je propad podjetij posledica kaznivih dejanj, ki so jih storili odgovorni v podjetjih. Je pa veliko primerov, ko ne gre za to. Podjetja so propadla zaradi napačnih poslovnih odločitev oziroma situacije v družbi. Veliko podjetij je postalo insolventnih, ker jim drugi niso plačevali. Zašla so v težave in propadla. Takšnih primerov je veliko, dogajajo se vsak dan.”

> Kazniva dejanja na tem področju so razmeroma zahtevna za preiskovanje. Imajo kriminalisti dovolj znanja?

“Preiskovanje gospodarskih kaznivih dejanj je zelo kompleksno, zahteva široko paleto znanj, kriminalisti pa nimajo prav vseh. Na določenih področjih je znanje pomanjkljivo, ker ne morejo obvladovati vsega, denimo financ, računovodstva, davkov, zato v takšnih primerih angažiramo strokovnjake. Zadeve skupaj preiščemo in pripeljemo do kazenskih ovadb. Pri preiskovanju kaznivih dejanj sodelujemo tudi z drugimi državnimi organi.”

Dolgovi so znak za alarm

> Letos in lani ste obravnavali več primerov poslovnih goljufij, pri katerih je nastala velika gospodarska škoda.

“V zadnjih letih je vse več primerov, ko različni gospodarski subjekti prijavljajo poslovne goljufije. Glede na razmere v družbi je takih primerov precej, pa tudi škoda je občutna.”

> Kaj lahko svetujete ljudem v takšnih primerih?

“Gospodarskim subjektom bi svetoval, da se pri sklepanju določenih poslov pozanimajo o boniteti firme, s katero sklepajo posle, pa tudi o zgodovini te firme, da vidijo, s kom imajo opravka. Če je bila firma že v dolgovih, je to signal, da se je zelo tvegano spustiti v posel, če se v pogodbi ne zavarujejo z določenimi varovalkami. Tudi če se zavarujejo, so primeri, ko na nasprotni strani ne spoštujejo dogovora ali pogodbe.”

Včasih je bilo več solidarnosti

> V policijskih vrstah ste že dolgo. Kako se je skozi leta spreminjalo delo policista oziroma kriminalista?

“To je bil proces, povezan s spreminjanjem družbe, in če preletim obdobje zadnjih 30 let, so razlike občutne. Če primerjamo z delom v prejšnjem sistemu, so, denimo, ljudje prijavljali kazniva dejanja in policistom nudili vsestransko pomoč. Tega je vse manj, vse bolj se pojavlja individualizem, ko se posameznik ne želi spuščati v zadeve, ki se ga osebno ne tičejo. Včasih sta bili solidarnost in pomoč na višji ravni, kot sta danes. Če bi včasih kdo pretepel nekoga na ulici, bi takoj posredovali in poklicali policijo, danes pa se zgodi, da ne več. Pred leti mi je naš profesor, ki je bil na strokovnem obisku v ZDA pripovedoval o svoji izkušnji. Nekdo je nekoga na ulici pretepel, vsi so šli mimo in se obrnili stran, nihče ni priskočil na pomoč ali poklical policijo, češ to ni moj biznis.”

> Smo tudi pri nas že na tej točki?

“Da, to se počasi dogaja tudi pri nas. Vse več je občanov, ki so videli nek dogodek in o tem ne želijo pričati na sodišču.”

>Drži ocena, da kriminalisti porabijo vse več časa za dokumentiranje zadev oziroma birokracijo, manj časa pa jim ostaja za operativno delo?

“Vsekakor, v primerjavi s preteklimi leti je tega zdaj več. Vse je potrebno dokumentirati. Včasih to ni bilo tako dosledno, kot se dogaja danes. Vse to vzame določen čas. Ko, na primer, nekomu vzamemo prostost, ga moramo obvestiti o njegovih pravicah, mu moramo dati to podpisati. Če mu nismo dali podpisati, ga za sodišče nismo obvestili, tudi če smo mu povedali. Pri nas ni tako kot v Ameriki, tam policist pove človeku, da je osumljen kaznivega dejanja in da ima določene pravice. Zanj je to rešeno, policistu verjamejo, pri nas pa ne.”

>Kako je s kadrovsko zasedenostjo na novogoriškem sektorju kriminalistične policije?

“Kadrovsko smo podhranjeni, tudi policijska uprava je kadrovsko podhranjena. Kader črpamo iz policijskih vrst, kjer pa nimamo več koga vzeti. Tudi policijske postaje še komaj funkcionirajo.”

>Kako napovedani varčevalni ukrepi vplivajo na motivacijo kriminalistov?

“Pozitivno ne. To je jasno. A ni kaj, s tem se bo treba sprijazniti, s tem bo treba delati in živeti.”

>In to ob znani krilatici, da so kriminalci vedno korak pred roko pravice.

“Velikokrat slišimo, da so kriminalci pred roko pravice. To je tudi razumljivo, saj niso vezani na nobene zakone in predpise kot policija. Mi pa smo pri našem delu strogo vezani na zakone in predpise, naši postopki morajo biti v skladu s tem. Če niso, to takoj postanejo nezakonito pridobljeni dokazi in zadeve padejo. Težko se je boriti z neenakimi sredstvi. Oni lahko uporabijo vsa sredstva, mi pa ne smemo. Nekateri razpolagajo z veliko finančnimi sredstvi in si nabavijo najboljšo opremo in sredstva za storitev kaznivih dejanj. Mi pa dobimo, kar dobimo, s tem si moramo pomagati in narediti, kar se v okviru možnosti da.”

SIJAN PRETNAR

---