Steze poznajo bolje od domačinov

“Ne držijo se več cest, kot v preteklosti, ampak imajo v telefonih naložene zemljevide in se ravnajo po njih,” so nam pred dnevi ob obhodu državne meje s Hrvaško povedali bistriški policisti. Ti so letos prestregli že 1319 prebežnikov, kar je skoraj tretjina vseh, ki jih je prijela slovenska policija. S policisti smo obiskali dve “avtocesti” za prebežnike, makadamski gozdni poti pri Sušaku in pod Starodom.

ILIRSKA BISTRICA > “Do začetka aprila je bilo prebežnikov malo, od takrat dalje pa jih prestrežemo tudi po 250 ali celo 300 na mesec. Povprečno to pomeni skoraj deset na dan,” pojasnjuje bistriški komandir Karol Iskra, ko prebira statistiko ilegalnih prehodov državne meje v letošnjem letu. Zaradi najkrajše razdalje do Italije in najredkeje poseljenega terena ilegalni prebežniki že nekaj časa najbolj pritiskajo prav na mejo na Bistriškem. Po prečkanju meje jih policisti veliko odkrijejo, mnogim pa verjetno tudi uspe priti do Italije.

“Največja letošnja skupina je štela 21 migrantov. To so organizirani prehodi. Veliko pa se jih na pot odpravi tudi samih,” pravi Iskra in dodaja, da se vozniki ne zmenijo za udobje migrantov. Večje skupine po navadi stlačijo v en sam kombi, samo da pridejo prej do cilja in seveda zaslužijo več.

4900 prebežnikov so slovenski policisti prestregli od začetka leta do 10. avgusta, od tega na Bistriškem kar 1319.

Letos so se kot organizatorji in prevozniki začeli pojavljati tudi državljani tretjih držav, ki imajo v Evropski uniji urejen status. Večinoma gre za prosilce za azil v Nemčiji in Italiji, ki so sami opravili begunsko pot, zdaj pa služijo na račun svojih rojakov in ljudi, ki jih je doletela enaka usoda.

Hodijo “za telefonom”

“Včasih so se bolj držali glavnih cest in gozdnih poti, zdaj pa opažamo, da mejo prečkajo po gozdu, travnikih, skratka stran od mejnih prehodov in glavnih cest, ki vodijo čez mejo. Veliko jih ima v telefonih zadnje posodobljene zemljevide, tako da se ravnajo po njih in po GPS signalu,” pripovedujeta policista Robert Brozina iz Jelšan in Primož Brolih iz Ljubljane, s katerima smo si ogledali območje ob dveh glavnih makadamskih poteh čez državno mejo na Bistriškem.

27 odstotkov vseh ilegalnih migrantov, ki so letos ilegalno prečkali mejo s Hrvaško, so odkrili na območju Ilirske Bistrice.

Brozina opaža, da prebežniki poznajo gozdne stezice in prehode skoraj bolje kot marsikateri domačin. Pri tem jih pogosto odkrijejo tudi na območju, kjer je prehajanje terena izredno težko in jih tam ne bi nihče pričakoval. “Med prevozi se organizatorji sploh ne ozirajo na kilometre. Njihov edini cilj je priti do Italije,” je pojasnil Brozina.

Zaradi dnevnega prehajanja dvolastnikov sta obe cesti odprti, čeprav ob njih stoji bodeča žica, panelna ograja in visoka vrata. V zadnjih letih so policisti na cesti med Sušakom in Liscem obravnavali največ organiziranih ilegalnih prehodov. Do Lisca na hrvaški strani prebežnike pripeljejo po asfaltni cesti iz Klane, od tam pa jih čaka le dober kilometer lepe gozdne makadamske poti in že so v Sloveniji. Ko pripeljejo na asfaltno cesto, lahko izberejo cesto čez Zabiče ali čez Jelšane, od Ilirske Bistrice naprej pa proti Italiji vodijo številne ceste. Ob našem obisku je cesta med Sušakom in Liscem samevala.

Policisti, vojaki, konji, psi in helikopter

Podoben je bil tudi prizor na cesti med Starodom oziroma Sv. Pavlom, kot domačini imenujejo svoje pokopališče s cerkvijo pod vasjo, in Velimi Munami na hrvaški strani. Tudi ta makadamska pot, po kateri so se domačini s hrvaške strani še pred leti vozili dnevno v službo na našo stran, je obdana z bodečo žico, ob njej pa stojijo visoka vrata. Ker so vrata postavili kakšnih sto metrov v notranjost Slovenije in tik ob mejni črti obstaja tudi kolovoz proti Trsteniku, so teh sto metrov zavarovali z visoko panelno ograjo. Tudi ta cesta je ob našem obisku samevala.

Na državni meji s Hrvaško so vsak trenutek najmanj tri ali štiri policijske patrulje, pogosto jim priskočijo na pomoč policisti konjeniške enote, večkrat policisti s psi, posebno v poletnih mesecih pa mejo pogosto preletava tudi posadka s policijskim helikopterjem. Redno so na terenu tudi mešane, policijsko-vojaške patrulje.

Odlično s Hrvati

Rezultat je 1319 prijetih migrantov od začetka leta do 14. avgusta, kar pomeni 27 odstotkov vseh prijetih v Sloveniji. Kljub uspešnemu delu policije Iskra poziva domačine ob meji, naj jih takoj obvestijo, če opazijo sumljive ljudi ali avtomobile s tujimi registrskimi oznakami. “Organizatorji in vozniki se kličejo, dogovarjajo, premeščajo z enega kraja na drugi, predhodnice po vaseh oprezajo za policisti ... Ne pridejo in jih preprosto naložijo, ampak se dogaja še veliko več,” opisuje Iskra.

Ob tem je pohvalil izredno dobro sodelovanje s hrvaškimi kolegi. Bistriški policisti skorajda nimajo opravka z italijanskimi, s hrvaškimi policisti pa dnevno sodelujejo. “Zaplete se nam mogoče kakšen primer na leto, vsa ostala vračanja pa potekajo hitro in gladko,” pravi Iskra in dodaja, da prebežniki v zadnjem času veliko manj prosijo za azil.

---