Soča je vrnila izraelskega raftarja
Kronika
14. 05. 2013, 09.42
, posodobljeno: 30. 10. 2017, 22.19
Včeraj dopoldne so v Soči našli truplo izraelskega turista, za katerega je bil v nedeljo zgodaj popoldne usoden spust z raftom. Reševalci so ga našli ujetega med vejevjem na levem bregu Soče. Letošnja raftarska sezona se je tako začela zares tragično.
Goran Kavs: “Res pa je tudi, da je promet po Soči velik, lahko ga že primerjamo s cesto. Nesreče se dogajajo. Je pa treba ugotoviti, da je bila v več kot dveh desetletjih to prva smrtna nesreča, povezana z lokalno športno agencijo.” Foto: Neva Blazetič
BOVEC> Po tem, ko se je raftarski izlet dveh nemških turistov prejšnji ponedeljek nesrečno končal za njunega 33-letnega domačega vodnika, se je nedeljski spust z rafti končal s smrtjo 48-letnega izraelskega turista.
Spust štirih raftov z izraelskimi turisti in vodniki je pripravila agencija Top Extreme. Z rafti so se na Sočo odpravili ob sotočju rek Koritnice in Soče. Eden od raftov je že po 150 metrih plovbe trčil v skalo. 28-letni vodnik in izraelski državljani so pri tem padli v reko, močan tok pa jih je odnesel po strugi navzdol. Vodnik in trije Izraelci, stari 38, 54 in 59 let, so se iz vode rešili na obrežje, 48-letniku pa ni uspelo. Bovški policisti so nekaj minut po 13. uri dobili obvestilo o nesreči in organizirali iskalno akcijo, ki jo je vodil komandir Damjan Žagar.
Adis Hrovat: “Ne morejo občinske službe čistiti reke. Mi jo poznamo. Manjše ovire sami odstranjujemo, za večje potrebujemo dovoljenje in tudi denarno podporo. Stvar politične odločitve je, kako naprej, da zagotovimo optimalno varnost.”
Pogrešanega Izraelca je do osmih zvečer v Soči in ob bregovih reke iskalo približno 60 članov različnih reševalnih služb. Policistom, prostovoljnim gasilcem iz Bovca in Srpenice, bovškim reševalcem, članom civilne zaščite in potapljačem iz tolminske podvodno reševalne službe so pri iskanju pomagali tudi domačini, ki so s kajaki pregledovali strugo reke Soče. Iskalno akcijo so končali ob mraku in jo nadaljevali včeraj zjutraj, ko je Izraelca iskalo še približno 35 pripadnikov različnih služb.
V motni reki se ne vidi vseh pasti
Tiskovni predstavnik novogoriške policijske uprave Dean Božnik je pojasnil, da so pogrešanega našli malo po deseti uri, približno 500 metrov od sotočja Soče in Koritnice, blizu vasi Čezsoča, zagozdenega med vejevjem. Božnik je še povedal, da policijska preiskava tragične nesreče, ki poteka v smeri kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti, še ni končana.
Julija lani se je v kraju Otona pri Kobaridu smrtno ponesrečil 21-letni Avstrijec, marca 2011 je bila Soča pri kraju Trnovo usodna za 31-letnega nemškega državljana. Največ žrtev pa je Soča terjala leta 1999, ko je v petih nesrečah umrlo šest ljudi. Letos sta v slabem tednu dni umrla že dva udeleženca raftarskih izletov, 33-letni domačin in 48-letni Izraelec.
Dve tragični raftarski nesreči v tednu dni ne pomenita nič dobrega. Dober poznavalec Soče Goran Kavs razmišlja, da je nesreča z raftom na manj zahtevnem delu Soče posledica nesrečnega spleta okoliščin in naravnih danosti: “Soča je v tem času motna snežnica, je manj pregledna, ne vidi se v globino in zato se ne opazi morebitnih pasti. Teh pa je po lanskih poplavah, ko je naneslo ogromno drevja in vejevja, več kot v preteklosti.”
Kavs meni, da bosta dve raftarski nesreči na začetku sezone imeli posledice. Pričakuje manjši obisk. Glede izraelskega trga pa ne more oceniti, kako se bo odzval. “Je oddaljen trg, vemo, da so izraelski gostje zelo zahtevni, ne vemo pa, kako se odzivajo na nesreče,” pravi Kavs.
Varnost na reki - stvar politične volje
Da bi zagotovili čim večjo varnost, športne agencije že uvajajo selekcijo med gosti. “Naša agencija ima mnogo notranjih pravil. Na gumenjak ne vkrcamo pretežkih ljudi, pri ženskah je meja 120, pri moških pa 130 kilogramov. Razmišljamo, da bi uvedli kriterij na podlagi indeksa telesne teže. Velikokrat smo bili tarča kritik, toda zaradi varnosti od teh pravil ne odstopamo. Za otroke je meja 130 centimetrov višine,” še pojasnjuje Kavs. Na čoln ne vzamejo ljudi pod vplivom alkohola in neplavalcev. Kot pravi, je pri kanjoningu v Sušcu pri selekciji manj težav: “Najtežji je vzpon na vrh kanjona. Kdor vmes omaga, se vrne v dolino.” Ugotavlja, da so ljudje preveč samozavestni, da precenjujejo svoje sposobnosti. “Res pa je tudi , da je promet po Soči velik, lahko ga že primerjamo s cesto. Nesreče se dogajajo. Je pa treba ugotoviti, da je bila v več kot dveh desetletjih to prva smrtna nesreča, povezana z lokalno športno agencijo.”
Predsednik gospodarskega interesnega združenja (GIZ) raftarjev doline Soče Adis Hrovat ne dvomi, da je lokalna športna agencija v nedeljo spust izvajala po vseh pravilih igre. “Zdi se, da je bilo za nesrečnega Izraelca usodno drevo v vodi. Ves čas opozarjamo, da je treba reko kar se da očistiti, toda za to je treba nameniti tudi nekaj denarja.” Hrovat je prepričan, da bi s podelitvijo koncesije domačim raftarskim podjetjem lahko zagotovili večjo, nikoli pa absolutno varnost na divji reki: “Ne morejo občinske službe čistiti reke. Mi jo poznamo. Manjše ovire sami odstranjujemo, za večje potrebujemo dovoljenje in tudi denarno podporo. Stvar politične odločitve je, kako naprej, da zagotovimo optimalno varnost.”
NEVA BLAZETIČ,
SIJAN PRETNAR