So krediti ustanoviteljem HKS “požrli” depozite?

Kaj so inšpektorji Banke Slovenije ugotovili ob pregledu poslovanja HKS Soča leta 2001? Kako so tam stranke prepričevali, zakaj naj prav njim zaupajo denar, pa kdo je o tem odločal? Tako bi lahko strnili vprašanja za prve priče na sojenju v zadevi HKS Soča.

Kdo  in kako je v propadli HKS Soča  prepričeval ljudi, naj tej ustanovi zaupajo svoj denar?   Foto: Boštjan Bensa
Kdo in kako je v propadli HKS Soča prepričeval ljudi, naj tej ustanovi zaupajo svoj denar?  Foto: Boštjan Bensa

NOVA GORICA > Sojenje nekdanjemu direktorju leta 2003 propadle Hranilno-kreditne službe Soča (HKS) Jožefu Janežiču, obtoženemu zlorabe položaja in poslovne goljufije, s katero naj bi varčevalce HKS oškodoval za nekaj milijonov evrov, se je v petek nadaljevalo z zaslišanjem prvih prič.

Pred tričlanski senat novogoriškega okrožnega sodišča, ki ga vodi Goran Klavora, je stopil tudi Jože A., uslužbenec Banke Slovenije (BS), ki je leta 2001 kot član ekipe inšpektorjev centralne banke opravljal pregled poslovanja HKS Soča. Prav na predlog BS so potem konec leta 2003 uvedli stečaj hranilnice. Preden se je to zgodilo, pa je imelo približno 200 varčevalcev do družbe za približno šest milijonov evrov terjatev. In v glavnem so jih izgubili.

Priče: vse je bilo v rokah Janežiča

“Ključen je bil pregled HKS Soča leta 2001, povezan s pregledom HKS Sicura,” je pred senatom dejal uslužbenec BS. “Nakazan je bil indic prelivanja denarja v podjetji Kam Marketing in Sic Invest, povezanima z ustanovitelji HKS (tudi Janežičem, op.a). Analize so pokazale, da je bilo skoraj 90 odstotkov plasmajev hranilnice danih tema podjetjema.” je nadaljevala priča. Šlo naj bi za denar varčevalcev, ki so jih v HKS Soča privabili z visokimi obrestmi za depozite.

HKS je podjetjema dajala kredite. Vendar, kot je povedal Jože A., ni bilo jasno, kaj družbi počneta, Sic Invest je imel izgubo, verjetnost, da posojila ne bodo vrnjena, je bila velika, zavarovana so bila le za polovico glavnice. Poleg tega pa je hranilnica ljudem, znanim njenemu vodstvu, po besedah priče dajala ugodna posojila, ki so jih nato vezali kot depozite v hranilnici po višjih obrestnih merah.

Nekatere nekdanje uslužbence HKS sta višja državna tožilka Damijana Bandelj in obdolženčev zagovornik Boštjan Penko spraševala tudi, kaj natanko se je dogajalo, ko je stranka prišla v poslovalnico HKS, da bi sklenila varčevalno pogodbo ali najela kredit.

Priče so med drugim pojasnile, da je direktor enim odobraval višje obresti, ki so kdaj presegle celo 25 odstotkov, drugim ne, da se je varčevalne vloge v glavnem podaljševalo. Vse so trdile, da jim ni bilo znano, kam je denar varčevalcev romal, pa da so le izvrševale navodila, saj da je o vsem odločal izključno Janežič.

Kozelj: nima smisla!

Še pred pričami pa je senat prisluhnil zagovoru zdajšnjega stečajnega upravitelja HKS Soča Andreja Kozelja. Hranilnica v stečaju, ki po desetih letih še ni končan, je bila namreč soobtožena v postopku zoper Janežiča.

Kozelj je dejal, da je vodenje stečaja prevzel proti koncu te zgodbe in je skoraj vse pripravljeno za njen zaključek. Povedal je tudi, da je iz poročil njegovega pred-hodnika razvidno, kaj se je dogajalo med stečajem. Na vprašanje Penka je odvrnil, da ne more komentirati navedb obdolženca o soodgovornosti zdaj priprtega prvega stečajnega upravitelja HKS Soča Braneta Goršeta za najedanje premoženja hranilnice.

Hkrati pa je Kozelj tožilstvu predlagal, naj razmisli, ali je vredno nadaljevati postopek zoper družbo, saj se stečaj končuje in podjetje v nobenem primeru ne bi moglo plačati morebitnih kazni. Senat je zato na pred-log Bandljeve sklenil, da se pridruženi kazenski postopek zoper HKS izloči iz sojenja nekdanjemu direktorju.

AMBROŽ SARDOČ


Najbolj brano