So kazni dovolj velika grožnja?

Dobro leto po začetku veljavnosti nove prometne zakonodaje se kažejo prvi obrisi njenih učinkov. Zlasti visoke kazni in nekateri novi ukrepi so nedvomno vplivali na ravnanje voznikov. Na slovenskih cestah se je občutno zmanjšalo število smrtnih žrtev, kar pa, žal, ne velja za primorske ceste.

LJUBLJANA, PRIMORSKA> Prejšnji zakon o varnosti cestnega prometa so 1. julija lani nadomestili štirje novi zakoni. Po podatkih agencije za varnost prometa se je v prvem letu po začetku uporabe nove zakonodaje na slovenskih cestah zgodilo 23.603 nesreč, kar je sicer za 13 odstotkov več kot leto prej. Vendar podatki niso povsem primerljivi, saj policisti po novi zakonodaji obravnavajo vse prometne nesreče, tudi tiste z neznatno škodo.

Manj mrtvih, manj poškodovanih

Nekoliko več povedo podatki o posledicah. Umrlo je 116 udeležencev oziroma 23 odstotkov manj kot v letu prej, hude telesne poškodbe je utrpelo 17 odstotkov manj udeležencev, za 14 odstotkov manj pa je bilo tudi laže poškodovanih. Pri smrtnih žrtvah se je najbolj zmanjšalo število mrtvih kolesarjev in voznikov koles z motorjem, za enajst odstotkov pa se je povečalo število umrlih voznikov. Hitrost in nepravilna stran oziroma smer vožnje sta botrovali 64 odstotkom vseh prometnih nesreč s smrtnim izidom.

V agenciji za varnost prometa ugotavljajo, da se razmerje uporabe represivnih oziroma preventivnih metod preprečevanja prometnih nesreč spreminja v korist preventive. Število kazni se zmanjšuje, sicer pa je spremenjena zakonodaja uvedla pomembne sistemske novosti na preventivnem področju. Med nove preventivne ukrepe sodijo tudi rehabilitacijski programi: doslej so izvedli 195 edukacijskih delavnic z 2125 udeleženci in 16 psihosocialnih delavnic s 139 udeleženci. Zdravstvenih pregledov s svetovanjem se je udeležilo 110 voznikov, vadbe varne vožnje pa 648.

Učinek še drži

“Na splošno lahko ugotovimo, da je imela nova zakonodaja dokaj velik vpliv na prometno varnost in njen učinek še drži,” dobro leto po uveljavitvi prometne zakonodaje pravi inšpektor Igor Gjerkeš iz koprske policijske uprave. Kljub temu pa stanje glede števila smrtnih žrtev na tem območju še ni najbolj ugodno.

Lani je, na primer, v dveh mesecih po uveljavitvi nove zakonodaje v nesrečah na območju PU Koper umrlo šest ljudi, od 1. julija lani do konca leta pa je v osmih nesrečah umrlo enajst ljudi. Letos je v sedmih nesrečah umrlo sedem ljudi, v enakem času lani pet. Se je pa letos, na primer, zgodilo bistveno manj nesreč s hudimi poškodbami, saj jih je bilo za dobro četrtino manj.

Kot pravi Gjerkeš, se je število pridržanih voznikov, ki so jih policisti zalotili pri vožnji pod vplivom alkohola, po uveljavitvi nove zakonodaje zmanjšalo. Zelo pomemben ukrep, ki nedvomno vpliva na ravnanje v prometu, so tudi zasegi vozil. Na območju koprske policijske uprave so jih letos zasegli 138. Praviloma gre za večkratne kršitelje, ki nimajo vozniškega dovoljenja ali jim je to prenehalo veljati. “Prej je bila za ta prekršek predvidena samo denarna kazen,” pojasnjuje Gjerkeš. Ob tem dodaja, da sicer zelo redke posameznike večkrat zasačijo pri kršitvi in jim večkrat zasežejo vozila, vendar to zanje praviloma ne predstavlja velike izgube, saj uporabljajo stara vozila.

Sicer pa po Gjerkeševi oceni učinek zagroženih kazni ne popušča. “Ljudje se zavedajo višine glob in to pri večini še vedno pripomore, da ravnajo po pravilih. Seveda pa so posamezniki, ki bistveno izstopajo.”

Manj pijanih povzročiteljev

Na območju novogoriške policijske uprave zaznavajo splošno zmanjšanje kršitev, pojasnjuje vodja sektorja uniformirane policije na PU Nova Gorica Evgen Govekar. Manj je prekoračitev hitrosti, zlasti hujših, saj so jih v naseljih letos obravnavali 28, lani v polletnem obdobju pa 43. Bistveno manj je tudi ukrepov zaradi voženj pod vplivom alkohola, saj so jih policisti letos izrekli 186, v enakem obdobju lani pa kar 396. Zaradi vožnje pod vplivom alkohola so letos pridržali 54 voznikov, v prvem polletju lani pa 158. Delež alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč se je z lanskih 13,39 odstotka znižal na 9,62 odstotka.

To so po Govekarjevem mnenju tisti pozitivni trendi, h katerim je prispevala tudi uvedba nove zakonodaje in z njo povezane strožje kazni za hujše prekrške. Povečalo se je tudi število zaseženih vozil, saj so jih v letošnjem prvem polletju zasegli 39, lani pa 22. “Prav storilci hujših prekrškov, objestni vozniki in večkratni kršitelji so tisti, ki dejansko pomenijo izstopajoč in ogrožujoč dejavnik za varnost ostalih udeležencev v prometu.”

Kljub temu pa dogajanje v prometu na območju novogoriške PU lani ni bilo spodbudno. Obravnavali so več nesreč kot predlani, v desetih nesrečah s smrtnim izidom je umrlo enajst ljudi (leto prej v petih nesrečah šest ljudi). “Dejstvo je, da so se v nasprotju s podatki za državno raven v letu 2011 trendi negativno odrazili v drugi polovici leta, torej že po uveljavitvi nove zakonodaje. Pričakovano je bilo sicer poletno poslabšanje varnosti cestnega prometa predvsem na cestah v Posočju in na Keltiki,” pravi Govekar. Na teh relacijah je poleti tudi več motoristov, tako domačih kot tujih, kar povečuje tveganje za nastanek nesreč.

Ob tem Govekar dodaja, da so v dobrem mesecu, od 28. avgusta do 2. oktobra lani, obravnavali kar šest prometnih nesreč, ki so zahtevale sedem življenj. Največ lanskih smrtnih nesreč se je zgodilo na Soški cesti od Solkana proti Tolminu in v Trnovem v Posočju.

V letošnjem prvem polletju so se zgodile štiri prometne nesreče s smrtnimi žrtvami (lani tri), 31 udeležencev se je hudo poškodovalo (lani 28), lažje poškodbe pa je utrpelo 148 udeležencev (lani 171). Podatki so po Govekarjevih besedah primerljivi z lanskimi, torej tistimi pred uvedbo nove zakonodaje.

SILVA KRIŽMAN

---