SDS in Karba se nista poravnala

Pooblaščenec SDS Franci Matoz ter pooblaščenka novinarja Dejana Karbe, Irena Jurca, danes na sodišču nista sklenila poravnave, zato sledi pravda.

Pooblaščenec SDS Franci Matoz ter pooblaščenka novinarja Dejana Karbe, Irena Jurca, danes na sodišču nista sklenila poravnave, zato sledi pravda Foto: STA
Pooblaščenec SDS Franci Matoz ter pooblaščenka novinarja Dejana Karbe, Irena Jurca, danes na sodišču nista sklenila poravnave, zato sledi pravda Foto: STA

LJUBLJANA > SDS Dejana Karbo toži zaradi pisanja, da je denar od Patrie končal v SDS. Stranka je zaradi iste zadeve tožila tudi Delo. V tem primeru je višje sodišče prisodilo v korist Dela, a je vložena zahteva za revizijo.

Karba je svoj članek oprl na besede finskega preiskovalca Kaja Erika Björkqvista

V SDS so se za tožbo proti novinarju Dela Karbi odločili po objavi članka z naslovom Denar iz Patrie ni končal pri Janezu Janši, temveč v njegovi stranki SDS 23. novembra 2009. Karba ga je napisal na podlagi pogovora s finskim preiskovalcem Kajem Erikom Björkqvistom. Stranka želi javno opravičilo in plačilo 55.000 evrov odškodnine.

Sodnica Tatjana Turk Pilič je sklenila, da bodo na prvem naroku, ki je razpisan za 23. januar, zaslišali zakonitega zastopnika SDS, torej njenega predsednika Janeza Janšo in toženega novinarja Karbo. Kakor je v predlogu za izvedbo dokazov pojasnil Franci Matoz, bo Janša pojasnil, da so trditve toženega neresnične in kakšna škoda je nastala zaradi objave članka. Karba pa bo razložil okoliščine nastanka članka, je dejal Matoz.

Pooblaščenec SDS je predlagal tudi zaslišanje Björkqvista, ki bi sodišču lahko izpovedal vsebino svojih izjav, na katere se Karba sklicuje. Sodnica se do tega predloga še ni opredelila. Prva tako se bo še opredelila do Matozovega predloga, da se zavrne vpogled v obtožni predlog v zadevi Patria. Z vpogledom, ki ga predlaga tožena stran, se namreč ne more dokazovati resničnost navedb, ki so bile podane dosti pred vložitvijo akta, je prepričan Matoz.

SDS od Dela zahteva 300.000 evrov odškodnine

SDS pa je zaradi objave omenjenega članka tožila tudi Delo in od te časopisne hiše zahtevala 300.000 evrov odškodnine in javno opravičilo.

Prvostopenjsko sodišče je dvakrat ugodilo tožbenemu zahtevku SDS, ker je sklenilo, da je Delo s spornim člankom poseglo v čast in dobro ime SDS. Višje sodišče je sodbo prvič razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno presojo z napotki, drugič pa je sodbo spremenilo.

Višje sodišče je v drugo ugotovilo, da je sporni naslov članka tako pomensko odprt, da ni mogoč sklep, da sam zase predstavlja neresnično trditev.

STA


Najbolj brano