Primer Iskra Avtoelektrika se vrača na začetek

Štirje obtoženi v zadevi Iskra Avtoelektrika bodo morali ponovno na zatožno klop, in sicer pred povsem novim senatom. Takšna je odločitev koprskega višjega sodišča, ki je pritožbam obtoženih Tadeja Vidica, Ivana Lisjaka, Darja Stepančiča in Marijana Groffa ter njihovih zagovornikov ugodilo in prvostopenjsko sodbo razveljavilo.

KOPER > “Upal sem in verjel, da bo prišlo do razveljavitve te nepravične sodbe. Zelo sem vesel. Posebej sem zadovoljen, da je višje sodišče uvidelo širši okvir celotne zgodbe, predvsem pa to, da ni šlo za menedžerski prevzem, kar smo ves čas trdili. Zadeva sicer še ni končana, a verjamem, da bomo v nadaljevanju oproščeni vseh obtožb,” je po odločitvi koprskega višjega sodišča dejal Tadej Vidic, nekdanji član uprave Iskre Avtoelektrike (sedanje Letrike).

Tako Vidica kot Ivana Lisjaka, prav tako nekdanjega člana uprave Iskre Avtoelektrike, Darja Stepančiča, nekdanjega direktorja direkcije financ v tej družbi in nekdanjega direktorja propadle družbe SFM Marijana Groffa so lani poleti na koprskem okrožnem sodišču obsodili. Senat je vse štiri spoznal za krive nadaljevanega kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti. Vidicu in Lisjaku je sodišče prisodilo po štiri leta zapora in nekaj več kot 33.000 evrov denarne kazni, Stepančiču tri leta zapora in skoraj 26.500 evrov denarne kazni, Groffu pa pet let in pol zapora in nekaj več kot 43.000 evrov denarne kazni.

Pritožbe so utemeljene

Na sodbo so se vsi štirje pritožili, prav tako njihovi zagovorniki, in v začetku aprila stopili še pred senat koprskega višjega sodišča ter na kratko orisali vsebino svojih pritožb. Višje sodnike so prepričali, saj so ti ocenili, da so pritožbe utemeljene. Pridružili so se navedbam vseh pritožnikov, da stališče prvostopenjskega sodišča temelji na zmotno in nepopolno ugotovljenem stanju ter da dokazi ne omogočajo zanesljivega spoznanja, da so obtoženi storili kazniva dejanja na takšen način in v obsegu, kot ga navaja obtožnica.

Šele proti koncu dokaznega postopka so namreč začele prihajati na dan nekatere zadeve, ki pa jih senat, kot ugotavljajo višji sodniki, zaradi prepričanja, da je v tej zadevi šlo za poskus menedžerskega prevzema, ni raziskal. In se zato tudi ni opredelil do posameznih razbremenilnih dokazov.

Novo sojenje pred novim senatom

Višje sodišče se je kar precej ukvarjalo z vprašanjem domnevnega menedžerskega prevzema Iskre Avtoelektrike, ki naj bi ga po obtožbi poskušali izpeljati štirje obtoženi, pa tudi z vlogami posameznih obtoženih in vlogo pokojnega Aleša Nemca, nekdanjega predsednika uprave Iskre Avtoelektrike, ki jo bo moral podrobneje raziskati novi sodni senat, pred katerega bodo stopili obtoženi. Sojenje pred povsem novim senatom so višji sodniki, kot navajajo, odredili zato, ker si je prvostopenjski senat ustvaril trdno prepričanje, da je šlo v ozadju zadeve za menedžerski prevzem družbe. Napotke višjih sodnikov, kaj mora še storiti, pa bi lahko isti senat razumel kot pritisk nanj. Zato je po mnenju višjih sodnikov korektno, da si sliko o zadevi in sodbo o utemeljenosti obtožbe ustvari nov senat.

Ta bo moral upoštevati celoten razvoj dogodkov in upoštevati, katera dejanja naj bi pokojni Nemec storil sam in katera skupaj z obtoženimi, pa tudi, ali naj bi obtoženci zlorabili položaj z namenom pridobitve premoženjske koristi družbi SFM ali pa so hoteli le popraviti škodo, ki naj bi jo povzročil Nemec. Prav tako bo moral senat ugotoviti, ali je Stepančiča glede na njegovo vlogo sploh mogoče opredeliti kot sostorilca. Na sodišče se bodo morale vrniti nekatere priče, ki so že nastopale v prvem sojenju, in se soočiti z obtoženimi. Novi senat pa se bo moral tudi sam opredeliti do morebitnih novih dokazov in prič, da se bo lahko dokopal do resnice.SILVA KRIŽMAN

---