Poškodbe so bile usodne

Deset dni po hudi nesreči, ki se je zgodila med Planino in Postojno, je v sredo umrla 51-letna sopotnica na motornem kolesu. Poškodbe, ki jih je utrpela, so bile usodne. Policisti opozarjajo, da je z lepšim vremenom na cestah tudi vse več motoristov. Na pot naj se odpravljajo pripravljeni, na motoriste pa naj bodo pozorni tudi ostali udeleženci v prometu.

Lepo vreme je na ceste privabilo tudi motoriste Foto: Leo Caharija
Lepo vreme je na ceste privabilo tudi motoriste Foto: Leo Caharija

PRIMORSKA > V nedeljo, 9. marca, je 53-letni motorist na cesti med Planino in Postojno prehiteval avtomobil, s katerim je 37-letni voznik iz Ljubljane v tistem trenutku zavijal levo na izogibališče. Vozili sta trčili, pri padcu pa se je sopotnica na motorju, 51-letna T. Š. iz Domžal, hudo poškodovala.

Minevata dve leti od tragične nesreče, ki se je zgodila na regionalni cesti med Dornberkom in Prvačino in v kateri je umrl tedaj 25-letni motorist iz Bukovice. Junija lani so povzročitelja nesreče Dušana G. na novogoriškem okrožnem sodišču obsodili zaradi povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti. Njegov zagovornik se s pogojno kaznijo enega leta zapora s tremi leti preizkusne dobe ni strinjal, zato se je pritožil na višje sodišče. To je sodbo potrdilo, pravnomočna pa je postala februarja letos. Oče pokojnega motorista Aneja Š. je razočaran predvsem nad odnosom povzročitelja nesreče, ki naj bi bil inštruktor vožnje z dolgoletnimi izkušnjami. Družini, ki trpi zaradi nepopravljivih posledic, naj ne bi izrekel niti sožalja. AC

Utrpela je hude poškodbe glave, na zdravljenje v ljubljanski klinični center pa so jo prepeljali s helikopterjem. Deset dni po nesreči, v sredo popoldne, so iz kliničnega centra obvestili koprsko policijsko upravo, da je zaradi hudih poškodb umrla. V trčenju se je voznik motorja laže poškodoval, voznik avtomobila pa jo je odnesel brez poškodb.

Na cestah je vse več motoristov

Omenjena nesreča je bila prva motoristična nesreča letos, ki je terjala življenje. Policisti ob tem opozarjajo, da je z lepšim vremenom na cestah vse več motoristov. In če zanje velja napotek, naj se pred prvo vožnjo temeljito pripravijo, za vse ostale udeležence velja poziv k večji previdnosti. Za nesreče niso vedno krivi motoristi. Po besedah Matjaža Leskovarja iz sektorja prometne policije na generalni policijski upravi se je lani skoraj 40 odstotkov smrtnih prometnih nesreč motoristov zgodilo zato, ker jim je bila odvzeta prednost.

Lani je na slovenskih cestah umrlo 21 motoristov in mopedistov, eden manj kot leto prej, 155 jih je utrpelo hude poškodbe in 608 lažje. Manj je bilo tudi prometnih nesreč z udeležbo motoristov kot leto prej. “Skrbi pa nas, da je bilo lani med povzročitelji prometnih nesreč veliko alkoholiziranih motoristov,” je dejal Leskovar. Od 567 povzročiteljev je bil 101 pod vplivom alkohola, povprečna stopnja alkohola je bila pri teh povzročiteljih 1,43 promila pri motoristih in 1,65 promila pri mopedistih.

V idealnih pogojih je reakcijski čas 0,6 do 0,8 sekunde, v cestnem prometu povprečno eno sekundo, pri nezbranem ali utrujenem vozniku pa že dve sekundi ali več.

Pripravljena naj bosta voznik in motor

Inštruktor varne vožnje Brane Legan pa opozarja še na en pomemben vidik. Po dolgi zimi je sposobnost obvladovanja motorja bistveno nižja kot ob koncu sezone.

Spomladi motoristom manjka “kilometrine”, gibčnosti, fizične pripravljenosti ... Prav zato bodo po vsej Sloveniji potekali treningi varne vožnje, predavanja in praktične delavnice za motoriste. “Vsekakor pa pred prvo vožnjo obnovite najbolj osnovne veščine obvladovanja enoslednega vozila, kot so zaviranje, ustavljanje in umikanje oviram,” svetuje Legan.

Motoristi naj pred vožnjo preverijo tlak v gumah in jih v prvih kilometrih vožnje primerno ogrejejo. Dosledno naj uporabljajo zaščitno čelado in oblačila s ščitniki. Nosijo naj zaščitna oblačila s čim več odsevniki in odsevni brezrokavnik. Pri vožnji skozi levi ovinek naj se odmaknejo od sredinske ločilne črte, sicer je glava lahko tudi do meter na nasprotnem smernem vozišču. Ne zavirajo naj na talnih označbah v dežju ali na spolzkem vozišču, če motor nima zavornega sistema ABS.

Asfaltna površina je spomladi še vedno hladna in ne omogoča optimalnega oprijemanja gum. Mnoge ceste so poškodovane, na njih so udarne jame, marsikje so tudi še ostanki peska. Na voziščih so lahko tudi razne ovire, od kosov lesa do ostankov blata. Motoristom zato svetujejo, naj prilagodijo hitrost razmeram na cesti in svojim psihofizičnim sposobnostim, saj se bodo ob nižji hitrosti laže pravočasno ustavili ali izognili oviram.

Na večje število motoristov na cestah pa se morajo navaditi tudi vozniki ostalih vozil. Pozorno naj spremljajo dogajanje v prometu tudi v vzvratnih in stranskih ogledalih, pred vsakim premikom pa naj preverijo t.i. mrtvi kot. Motoristi so namreč slabše vidni in jih vozniki ostalih vozil v ogledalih spregledajo.

SILVA KRIŽMAN


Najbolj brano