Popovič od države terja 5000 evrov
Poravnava v pravdni zadevi, v kateri koprski župan Boris Popovič terja od države 5000 evrov odškodnine, včeraj ni uspela. Sodišče je obravnavo preložilo za mesec dni. Popoviča včeraj ni bilo na sodišče, njegov pooblaščenec Franci Matoz pa je nanizal dodatna dejstva, zakaj vztraja pri tožbi.
Boris Popovič včeraj ni prišel na sodišče, njegov pooblaščenec Franci Matoz pa je vztrajal pri tožbi Foto: Tomaž Primožič/Fpa
KOPER> Tožbo z zahtevkom za 5000 evrov odškodnine je Boris Popovič proti državi vložil zatem, ko je koprsko okrožno državno tožilstvo oktobra 2009 odstopilo od pregona v eni od točk obširne zahteve za preiskavo. Zadeva se je nanašala na rekonstrukcijo fekalnega zbiralnika v Ulici Zore Perello Godina v Kopru, tožilstvo pa je Popoviču v zvezi s tem očitalo kaznivo dejanje napeljevanja h kaznivemu dejanju zlorabe položaja.
Borisu Popoviču se ne bo treba zagovarjati niti zaradi kaznivih dejanj, povezanih z uporabo občinske kreditne kartice in nakupa fotoaparata med službenim potovanjem v ZDA leta 2006, prav tako pa ne zaradi domnevnih nepravilnosti pri projektu lesenih hišic ob semedelski promenadi. V prvih dveh primerih ni bilo zbranih dovolj dokazov za kaznivo dejanje, saj je Popovič nato vrnil denar in fotoaparat. Glede postavitve lesenih hišic pa so na koprskem tožilstvu pojasnili, da zaradi poteka časa od vložitve kazenske ovadbe kazenski pregon ni bil več mogoč.
Storil naj bi ga tako, da je takratnega direktorja koprske Komunale Slavka Ferčka pregovoril, naj razveljavi razpis, ker ni hotel, da bi bila izbrana družba Grafist, in sicer zaradi osebnih zamer z Antom Gubercem, soustanoviteljem in direktorjem omenjene družbe.
Leta 2009 ustavili preiskavo
Ferček je junija 2003 razveljavil razpis in zavrnil vse prispele ponudbe, s čimer naj bi bila družbi povzročena velika škoda. Ferčka je obtožnica bremenila kaznivega dejanja zlorabe položaja, vendar je tožilstvo oktobra 2009 odstopilo tudi od pregona zoper njega. Okrožno sodišče je novembra 2009 ustavilo preiskavo zoper oba, v obrazložitvi pa navedlo, da iz izjave okrožnega državnega tožilca izhaja, da ni dokazov, da naj bi obdolžena storila kaznivo dejanje.
Odvetnik Franci Matoz, Popovičev pooblaščenec, je včeraj po neuspelem poravnalnem naroku vztrajal pri tožbi in navedel nekaj novih dejstev. Po njegovem mnenju kaznivo dejanje že iz opisa ni imelo znakov le-tega, kar je bilo kasneje ugotovljeno z odstopom od pregona.
Da je zadeva še nekoliko bolj zapletena, je okrožno državno tožilstvo istočasno tudi Antu Gubercu očitalo kaznivo dejanje zaradi istega dogodka. Tako Popovič kot Guberac sta bila istočasno priprta, nato pa je bila zoper oba uvedena preiskava za isto kaznivo dejanje. Tako sta istočasno potekala dva kazenska postopka zoper dve osebi, čeprav je tožilstvo vedelo, da gre za isti dogodek. Obe zahtevi je namreč vložil isti tožilec, Bojan Pečnik. Zgodilo pa se je, da sta zahtevi za preiskavo obravnavala dva preiskovalna sodnika in v obeh primerih ugodila.
Guberca so leta 2009 na okrožnem sodišču v Kopru najprej obsodili na pogojno kazen, višje sodišče pa je lani jeseni sodbo razveljavilo in ga oprostilo.
Ni se pritožil
Po Matozovih besedah naj bi Pečnik kršil dolžnostno ravnanje. Dodal je, da se v tej pravdi ne razčiščuje le dejstva, ali je preiskovalni sodnik imel utemeljene razloge za uvedbo preiskave, pač pa tudi, ali je državno tožilstvo namenoma kršilo dolžnostno ravnanje. Predlagal je vpogled v ovadbe, zahteve za preiskavo, obtožnico in kazenske spise. Ob tem je dodal, da je kot zagovornik večkrat opozarjal na to, da se tako Popoviču kot Gubercu očita isto kaznivo dejanje. Predlagal je zaslišanje Anta Guberca, vodje koprskega okrožnega državnega tožilstva Slavka Ožbolta, nekdanje generalne tožilke Zdenke Cerar in Bojana Pečnika (zdaj je odvetnik, op.a).
Državna pravobranilka Mojca Ivančič je vztrajala, da je Popovičev zahtevek kljub vsemu, kar je včeraj dodal njegov pooblaščenec, neutemeljen. Po njenem je za pravdni postopek relevantno, da se tožnik v okviru preiskovalnega postopka sploh ni pritožil glede omenjene točke zahteve za preiskavo in se je po umiku kazenskega pregona odločil za tožbo. Dodala je, da je bila v kazenskem postopku vložena zahteva za preiskavo zoper veliko število obdolžencev za veliko število kaznivih dejanj.
Očitki, navedeni v omenjeni točki, so temeljili predvsem na posnetkih telefonskih pogovorov med županom, direktorjem Komunale in podžupanom, medtem ko so sum kaznivega dejanja pri Gubercu zaznali na prisluhih njegovih pogovorov z ostalimi gradbenimi izvajalci. “Nasprotujemo temu, da je šlo za en historični dogodek, res pa je šlo za en fekalni zbiralnik, vreden 150 milijonov tolarjev,” je dejala pravobranilka. Sicer pa je nasprotovala včerajšnji širitvi tožbene podlage, vendar je sodnica Martina Franca štela, da tožbeni zahtevek ni spremenjen. Pravobranilka je še pojasnila, da je bil Popovič v okviru te preiskave v priporu, za katerega se je kasneje izkazalo, da je bil v treh dneh, ko so bile zaslišane ključne obremenilne priče, neupravičen.
Iz tega naslova je že uveljavljal škodo, zdaj pa so nekatere tožbene navedbe prepisane iz tiste tožbe. Postopek na ljubljanskem okrožnem sodišču se je oktobra 2009 pravnomočno končal in sodišče mu je delno priznalo odškodnino v višini 6500 evrov. Torej je bil velik delež tistega, kar Popovič uveljavlja v tej pravdi, že priznan. Sicer pa je pravobranilka predlagala zaslišanje preiskovalnega sodnika Iztoka Naglava, ki naj bi povedal, zakaj se je odločil, da je zahteva za preiskavo utemeljena tudi v zdaj sporni točki.
Obravnava se bo nadaljevala čez mesec dni.
SILVA KRIŽMAN