Policisti, ki izdajajo podatke, lahko ostanejo tudi brez službe

Policista, ki informacije o preiskavah neupravičeno izda javnosti, lahko doletijo različne sankcije, ki so odvisne od kršitve in posledic, ki so nastale. Lahko ga doleti posamezen disciplinski ukrep, v primeru težjih kršitev pa tudi opozorilo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi ali sama odpoved pogodbe o zaposlitvi, pojasnjujejo na policiji.

Policista, ki informacije o preiskavah neupravičeno izda javnosti, lahko doletijo različne sankcije, ki so odvisne od kršitve in posledic, ki so nastale Foto: STA
Policista, ki informacije o preiskavah neupravičeno izda javnosti, lahko doletijo različne sankcije, ki so odvisne od kršitve in posledic, ki so nastale Foto: STA

LJUBLJANA > Zoper policiste, za katere obstaja sum, da so kršili varnostno politiko policije, lahko policija uvede tudi postopek vmesnega varnostnega preverjanja, v primeru potrditve suma pa mu lahko prekliče dovoljenje za dostop do tajnih podatkov. Temu sledi tudi odvzem policijskih pooblastil.

Na generalni policijski upravi pojasnjujejo, da ima policija za primere, ko pride do odtekanja informacij, organizirano službo, pristojno za notranjo varnost. Ta namreč skrbi za zagotavljanje notranje varnosti policije, poleg tega pa tudi za preprečevanje in odkrivanje kaznivih dejanj delavcev policije ter za preverjanje njihovega etičnega ravnanja.

Pri tem v policiji velja kriterij ničelne tolerance, navajajo na policiji. Pojasnjujejo še, da so bila na tem kriteriju izoblikovana tudi merila za ugotavljanje nedopustnega in neetičnega ravnanja policistov in delavcev policije ter določeni notranji varnostni ukrepi za preprečevanje in odkrivanje korupcije znotraj policijskih vrst.

Policija je namreč zaradi suma, da je eden izmed policistov novinarki Večera Damjani Žišt vnaprej razkril čas hišne preiskave pri obrambnemu ministru Romanu Jakiču, začela z notranjo preiskavo. V zvezi s to na generalni policijski upravi pojasnjujejo, da so bili v njej potrjeni razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, zato so celotno zadevo in svoje ugotovitve odstopili v nadaljnje reševanje posebnemu oddelku Specializiranega državnega tožilstva. Pri tem pa na policiji ne želijo povedati, ali je oseba, ki naj bi storila kaznivo dejanje, znana ali ne.

V tem primeru je oddelek za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili, ki kot samostojna notranja organizacijska enota deluje pri specializiranem državnem tožilstvu, povabil Žištovo na zaslišanje.

Na policiji pojasnjujejo, da to ne pomeni izvajanja pritiska na delo novinarjev. “Jasno je, da novinarji pri svojem delu pridobivajo informacije od svojih virov. Za nas pa ni sprejemljivo kakršnokoli odtekanje podatkov, ki bi lahko škodovalo našim postopkom v konkretnih primerih,” dodajajo.

STA


Najbolj brano