Poleg oderuških obresti tudi kazni za posojilojemalce

“Dolžni ste plačati 400 evrov pogodbene kazni, če boste po telefonu grozili ali žalili uslužbenca kreditodajalca.” To je le ena od pogodbenih obveznosti kreditojemalcev, ki so - predvsem zaradi socialnih stisk - pristajali na oderuške pogoje pri najemanju posojil. Preiskava, ki jo za vso Slovenijo vodijo na mariborski policijski upravi, še ni končana. Prijave oškodovancev še vedno sprejemajo.

MARIBOR, PRIMORSKA > Števila prijav, ki so jih prejeli doslej, ne morejo posredovati, je odgovoril predstavnik za odnose z javnostmi na mariborski policijski upravi Miran Šadl. “Prijave kaznivih dejanj prihajajo z območja celotne Slovenije, tudi z območja Nove Gorice in Kopra,” je pojasnil Šadl. “Na policijski upravi Maribor deluje specializirana preiskovalna skupina, ki preiskuje tovrstna kazniva dejanja.” Tako vse prijave, ki jih sprejemajo na vseh policijskih upravah, romajo v Maribor, prijave pa sprejemajo tudi na okrožnih državnih tožilstvih in v enotah tržnega inšpektorata.

Drugo ime, ista dejavnost

Med preiskavo, ki so jo nedavno zaokrožili v Mariboru in je povezana z odobravanjem oderuških kreditov, goljufijami in pranjem denarja, so opravili tudi 17 hišnih preiskav pri fizičnih in pravnih osebah. Za dva osumljenca z mariborskega območja je preiskovalni sodnik odredil pripor.

Druščina, vpletena v posojilno hobotnico, je že nekaj let delovala po vsej Sloveniji, na njenem vrhu naj bi bila češka družba Fragorex, naslednica družbe Kartagina, kateri je tržni inšpektorat že konec leta 2011 prepovedal sklepanje kreditnih pogodb s slovenskimi potrošniki. V posle naj bi bil globoko vpleten nekdanji odvetnik Janez Žlender, ki naj bi, skupaj z mariborskim podjetnikom Igorjem Bandićem, obvladoval mrežo posojilnih podjetij. Žlender je prav zaradi sporne posojilne dejavnosti že pred časom ostal brez odvetniške licence.

Natančnega števila oškodovanih posojilojemalcev preiskovalci ne poznajo, saj se mnogi verjetno niso odločili za prijavo. Verjetno ni malo tistih, ki so oderuška posojila že odplačali. Prav zaradi stisk so posojilojemalci pristajali tako na oderuške obresti kot druge pogoje, zapisane v pogodbah.

“Nalagali so jim obveznosti, ki jih po ustaljeni zakonodajni praksi ne bi smeli,” je pojasnil Robert Munda, prvi mož mariborskih kriminalistov. Do zdaj so ovadili več ljudi, osumljenih 23 kaznivih dejanj oderuštva, pranja denarja, izneverjenja, goljufije in davčne zatajitve. Z odobravanjem oderuških posojil naj bi osumljenci nezakonito spravili v žep več kot 174.000 evrov. V pogodbah so bile sicer določbe o pogodbenih kaznih, ki v posojilne pogodbe ne sodijo.

Uslužbenci so imeli tudi natančne usmeritve za sklepanje pogodb. Vse kreditne pogodbe in pogodbe o odkupu zlata so morale biti na USB ključkih, v računalnikih o tem ni smelo biti nobene datoteke. In če je prišel inšpektor, je zaposleni preprosto izvlekel ključek iz računalnika, ker je to njegova “osebna last” ... Prav tako so morali zaposleni spraviti v svoje zasebne torbe dokumente strank, ki so jih te predložile za odobritev kredita.

Podpisana pogodba je pravno veljavna

Tržni inšpektorat je po besedah glavne tržne inšpektorice Andrejke Grlić od leta 2010 do leta 2013 opravil 160 inšpekcijskih nadzorov in v sedmih primerih tudi naznanil kazniva dejanja. “Tisti, ki so sodelovali v tej mreži, so zelo dobro poznali inšpektorska pooblastila,” je pojasnila. Potrošniki, ki so postali žrtve oderuških kreditov in se do zdaj še niso oglasili, lahko to še vedno prijavijo tudi na tržnem inšpektoratu. Ob tem pa je Grlićeva opozorila, da je sicer vsaka pogodba, ki je podpisana, pravno veljavna in naj torej posojilojemalci ne nehajo plačevati. Ničnost pogodbe lahko ugotovi samo sodišče.

V nadaljnji preiskavi bodo skušali ugotoviti, koliko ljudi je bilo dejansko oškodovanih, saj bi jih lahko bilo tudi več kot tisoč. Pri kreditih je šlo tudi za manjše zneske, ki so se gibali od 500 evrov navzgor.

Policija ugotavlja, da spet narašča število kaznivih dejanj, povezanih s posojanjem denarja. Osumljenci svoje storitve pogosto oglašujejo in ponujajo ugodne obrestne mere, za katere pa se izkaže, da so bistveno višje od zakonsko predpisanih. Posojilojemalci vsebine pogodb pogosto niti ne razumejo.

“Gre za najbolj nizkotno obliko koristoljubja, saj so ti ljudje prisiljeni jemati kredite, da bi lahko preživeli,” je dejal Munda. Zato vsem svetujejo, naj bodo pri najemanju kreditov izven bančnega sektorja še posebej previdni, da ne postanejo žrtve zlorab. Pred najetjem kredita oziroma podpisom pogodbe naj si vzamejo čas za premislek, skrbno preberejo pogodbena določila in se v primeru nejasnosti posvetujejo tudi z drugimi osebami, znanci ali strokovnjaki.

SILVA KRIŽMAN

---