Po skoraj štirih letih še brez epiloga
Kronika
26. 05. 2014, 17.27
, posodobljeno: 31. 10. 2017, 07.18
S pričanjem izvedenca obrambe obtoženih se je na tržaškem sodišču nadaljevalo sojenje zaradi tragične smrti dveh slovenskih potapljačev julija 2010 v morju pred Miramarom.
Potapljanje v morju pred Miramarom je bilo julija 2010 usodno za dva slovenska državljana, sodnega epiloga pa še ni Foto: Francesco Bruni
TRST
> Tržaško tožilstvo na podlagi izvedenskega mnenja, ki ga je pripravila skupina vojaških strokovnjakov iz La Spezie, četverici očita uboj iz malomarnosti, izvedenec obrambe pa je vzroke za tragedijo iskal drugje in ne v neustrezni potapljaški opremi.
Tožilstvo je v obtožbi vsem štirim očitalo, da so bili neprevidni, nestrokovni in malomarni. Potapljaška oprema pa naj ne bi bila brezhibna, prav tako niso preverili, če so bili vsi deli pravilno nameščeni. Prav tako potapljačema niso dali ustreznih navodil za varno uporabo rebreatherja, niso ju poučili o njegovih nevarnostih in varnostnih postopkih pri potapljanju. Četverica že ves čas zanika odgovornost za smrt obeh slovenskih potapljačev.
Tržaško tožilstvo je zaradi smrti Žige Dobrajca in Sama Alajbegovića, za katera je bil 25. julija 2010 pred Miramarom usoden potop z rebreatherji, potapljaško opremo na polzaprti krog, obtožilo Nicolo Dondo, Marca Panica, Fabia Bozzata in Roberta Bendottija. Očita jim uboj iz malomarnosti.
Nicolo Donda, predstavnik družbe HBT, lastnice potapljaške opreme, in Marco Panico, ki je spremljal slovenska potapljača, sta se odločila za skrajšani postopek. Sodišče ju je pred dvema letoma obsodilo na enoletni pogojni zaporni kazni in na plačilo odškodnine svojcem. Sodba še ni pravnomočna.
Prva sodba še na prizivnem sodišču
Pred kratkim so na prizivnem sodišču v Trstu razpisali obravnavo, na kateri je sodnik obtožena in svojce pokojnih potapljačev pozval, naj se poskušajo poravnati glede prisojene odškodnine (prvostopenjsko sodišče je odločilo, da morata obsojena plačati sorodnikom obeh po 230.000 evrov odškodnine). Obravnava naj bi bila spet pozno jeseni.
Konec prejšnjega tedna pa se je na tržaškem sodišču nadaljevalo sojenje 54-letnemu Fabiu Bozzatu in 35-letnemu Robertu Bendottiju iz Bergama, inštruktorjema iz podjetja N.U.E.T., ki je v Miramaru organiziralo usposabljanje z rebreatherji. Naj spomnimo, usposabljanja se je udeležilo več potapljačev, po teoretičnem delu je sledilo še potapljanje in prav med zadnjim se je zgodila tragedija. Dobrajca in Alajbegovića je v vodi spremljal Marco Panico, ki je že nekaj minut po potopu opazil, da ima Dobrajc težave. Poklical je na pomoč in Dobrajca so odpeljali do obale, kjer so ga še nekaj časa oživljali, nato pa so ga odpeljali v tržaško bolnišnico, kjer je po treh dneh umrl. Alajbegovića so našli šele več ur po tem, ko so iz morja potegnili Dobrajca.
Kapitan fregate Giampaolo Consoli iz baze vojaške mornarice v La Spezii, ki je vodil skupino vojaških izvedencev in je za tožilstvo pripravil izvedensko mnenje, je na prejšnji obravnavi pojasnil, da so na potapljaški opremi, ki sta jo uporabljala slovenska potapljača, odkrili več tehničnih pomanjkljivosti, ki so bile zanju usodne. Poleg tega so ugotovili, da naprave niso bile ustrezno servisirane, vzdrževane in atestirane.
“Nesreči nimata nič skupnega”
V petek pa je pričal Guido Merson, strokovnjak za potapljaško opremo, ki so ga kot izvedenca najeli obtoženi. “Presenečen sem bil nad dejstvom, da sta se v istem kraju in v istem času z enako opremo zgodili dve nesreči. Prva domneva je bila, da imata nesreči nekaj skupnega, kar pa je ovrgla preiskava,” je uvodoma dejal Merson. Po njegovem mnenju se nesreči nista zgodili zato, ker bi bila oprema potapljačev tehnično neustrezna.
Meni, da se je Alajbegović po tem, ko mu je Panico nakazal, naj odplava na površje, samostojno oddaljil in se pri tem zanašal na svoje izkušnje. Na vprašanje tožilke, ali je prepričan, da je Alajbegovič dojel, kaj mu je naročil spremljevalec in ali je možno, da tudi on že takrat ni bil povsem priseben, pa ni dal jasnega odgovora.
Tudi glede tega, kar se je dogajalo z Dobrajčevo opremo, pri kateri so med drugim ugotovili, da ena od cevk, prek katere potapljač dobiva ustrezno mešanico, sploh ni bila pritrjena, se ni strinjal z vojaškim izvedencem. Do napak oziroma okvar na potapljaški napravi, ki so jih ugotovili (Merson je sodeloval pri pregledu opreme v La Spezii) bi po njegovem mnenju lahko prišlo po nesreči, preden jo je tržaška kapitanija zasegla. Se je pa strinjal, da bi moral napravo skupaj s potapljačem pred potopom preveriti inštruktor, kar pa naj bi bilo po njegovem tudi opravljeno.
Na vprašanje tožilke, kaj je bil potem vzrok Dobrajčeve nesreče, pa je Merson odgovoril, da očitno neka napaka, ki je niso ugotovili. Sojenje se bo predvidoma nadaljevalo konec julija, torej štiri leta po nesreči, ko naj bi zaslišali še eno pričo.
SIJAN PRETNAR