Po prestani kazni nekateri postanejo prostovoljci
Čeprav zakonodaja že dlje časa omogoča, da obsojeni krajše zaporni kazni odslužijo z delom v splošno korist, je širša javnost za to možnost izvedela šele, ko so za takšno obliko prestajanja kazni zaprosili, denimo, Ivan Zidar, Dušan Črnigoj in še nekateri drugi obsojeni v odmevnih sodnih procesih.
NOVA GORICA, KOPER
>Prek primorskih centrov za socialno delo je takšno možnost letos izkoristilo več ljudi kot lani. Že vsa leta, odkar obstaja ta možnost, pa je največ tistih, ki na takšen način “odslužijo” prisojene globe za razne prekrške.
“Glede na to, da nimam dohodkov, raje zaradi svojih prekrškov delam, kot da bi zanje plačal. Tako pridem tudi poceni skozi,” nam je zaupal 30-letni Novogoričan, ki je do sedaj opravil že okoli sedem sklopov dela v splošno korist. “Začel sem s hišniškimi opravili v Dijaškem domu Nova Gorica in že ves čas ostajam tam, ker smo se zelo dobro ujeli. Moj mentor je tamkajšnji hišnik in z veseljem opravljam dela, ki mi jih naloži.”
“Število zadev je naraslo tudi za 200 odstotkov, zlasti namesto plačila globe, naraščajo tudi številke posameznikov, ki predlagajo delo v splošno korist namesto zaporne kazni,” je povedala Karin Pez, regijska koordinatorica za izvajanje nadomestne kazni na CSD Koper.
Do začetka tedna so na novogoriškem CSD za letošnje leto sprejeli že deset zadev za opravljanje dela v splošno korist namesto zaporne kazni, lani pa so jih v celem letu obravnavali šest. “Število primerov narašča, sploh nadomestna kazen zapora, saj imamo prekrškarjev že od vedno veliko. Do lanskega maja so lahko osebe opravile do 480 ur dela, po tedanji spremembi Kazenskega zakonika pa so uvedli, da dve uri dela veljata za dan zapora. Tako imajo obsojenci včasih za opraviti krepko čez tisoč ur dela v splošno korist. Prekrškarji pa lahko opravijo do 400 ur dela,” je razložila Valentina Marušič, strokovna delavka na novogoriškem CSD.
Njena sodelavka Tanja Cink, ki je koordinatorka za nadomestno kazen zapora in druge ukrepe v splošno korist, pa je pojasnila, da včasih težko najdejo ustrezno institucijo za človeka, ki je bil obsojen zaradi hujših kaznivih dejanj, denimo, velike tatvine, preprodaje nedovoljenih drog. “Včasih pa nas takšne osebe prijetno presenetijo in so naša predvidevanja odveč. Pozna pa se tudi kriza, saj izvajalske organizacije nimajo več toliko dela, zato tem osebam ne morejo ponuditi primernega dela,” je še pojasnila Tanja Cink.
Delo v splošno korist lahko osebe, ki za to zaprosijo ali jim tako odredi sodišče, opravljajo namesto poravnave, kot odlog kazenskega pregona, kot nadomestno kazen zapora ali kot nadomestitev plačila globe za razne prekrške.
Ko na sodišču izdajo sklep o pravnomočnosti sodbe, o tem obvestijo regijski CSD, nato pa steče postopek za opravljanje dela v splošno korist. “Včasih se obtoženci že prej sami zglasijo tu, ker bi radi kazen čim prej oddelali,” pojasni Valentina Marušič,
Skupaj izberejo izvajalsko organizacijo
Osebo, ki bo opravljala delo v splošno korist, CSD povabi na razgovor. Le tako strokovno osebje ugotovi, katere naloge bodo zanjo primerne. Pri tem upoštevajo osebnostne lastnosti, družinske razmere, zdravstveno stanje, morebitno zaposlenost, sposobnosti, znanja in veščine ter stalno oziroma začasno bivališče, saj mora posameznik delo opraviti v občini, kjer stalno ali začasno prebiva. “Na podlagi tega skupaj izberemo institucijo, kjer bo oseba uspešno opravila delo. Pred tem ga čaka zdravniški pregled ter izpit iz varstva pri delu. Izostanek mora vedno ustrezno opravičiti, organizacija pa te ljudi tudi ustrezno zavaruje. Imajo pravico do nadomestila za prehrano ter prevoza na delo,” je povedala Tanja Cink.
“V sklepu je navadno že zapisano, koliko ur dela v splošno korist mora obtoženi opraviti. V izbrani ustanovi nato skupaj izdelajo urnik dela, po večini pa vsi izberejo poln delovni čas, torej osem ur dela na dan,” je še dodala Marušičeva.
Pozitivne izkušnje z izjemami
Na novogoriškem in koprskem CSD poudarjajo, da imajo predvsem pozitivne izkušnje z osebami, ki opravljajo delo v splošno korist, saj nekateri po prestani kazni ostanejo prostovoljci v organizacijah, kjer so delo opravili, v posameznih primerih pa so jih tudi zaposlili.
“V nasprotnih primerih se prvi osip zgodi, ko se posamezniki ne odzovejo na naše povabilo. Zgodi se tudi, da se ne odzivajo na pozive izbrane organizacije, včasih pa z delom osebe v ustanovi niso zadovoljni. Pristojno sodišče obvestimo v vsakem primeru - tako o začetku in koncu dela kot o morebitnih vmesnih težavah,” je pojasnila Valentina Marušič.
Izvajalska organizacija, ki ponuja opravljanje dela v splošno korist, mora biti nepridobitne narave. “Seznam teh institucij letno posodabljamo. Največ, kar 30, jih imamo na območju novogoriškega CSD, enajst v Ajdovščini, 17 v Idriji, 15 pa v Tolminu,” je ilustrirala Tanja Cink. Med njimi so javni zavodi, nevladne organizacije ali društva, domovi za upokojence, bolnišnice, občine. CSD Koper, ki v devetih občinah skupno ponuja 72 ustanov za opravljanje družbeno koristnega dela, sodeluje tudi z osnovnimi šolami.
“Za izvajanje nadomestne kazni posamezniki največkrat izberejo vzdrževalna in vrtnarska dela, pomoč v kuhinji, pralnici, skrb za starejše osebe, transport, čiščenje, vedno pa morajo osebe skupno vsoto ur opraviti v isti ustanovi,” je še povedala Marušičeva. Minimalno število ur, ki jih morajo osebe opraviti, je 40, maksimalno pa 400, kar velja za tiste, ki delo opravljajo namesto plačila globe za storjen prekršek.
ANA CUKIJATI