Orel in Grahor ne priznata krivde
“Nasprotujem zaslišanju Zrima prek videokonference, ker je pred tremi organi o isti zadevi trikrat govoril različno. Zdaj bo povedal nekaj četrtega,” je obtoženi Andrej Grahor včeraj dejal sodniku Matevžu Grosu. Grahor in Vilijem Orel ne priznavata krivde, da sta pri prodaji zemljišča za nesojeni center Toncity zlorabila položaj in oprala nezakonito pridobljen denar.
Vilijem Orel je ob izbruhu afere poleti 2010 zavrnil obtožbe in zatrdil, da je najbolj pošten človek, kar jih pozna Foto: Tomaž Primožič/Fpa
KOPER
> Zapletena zgodba z nesojenim centrom Toncity, ki naj bi po načrtih avstralskega Slovenca Josefa Zrima zrasel ob Ferrarski cesti nasproti koprskega sodišča, se je začela konec leta 2006, ko naj bi Andrej Grahor, brez vednosti Zrima in brez vednosti skupščine družbe, prodal dve parceli načrtovanega centra. Danes 80-letni Grahor je bil takrat direktor Zrimove družbe Toncity Pacifik Investicije.
Po kriminalistični preiskavi prodaje parcel so kriminalisti ovadili štiri osumljence, poleg Grahorja in Orla še Mandarića in Groma. V ugotovitvah kriminalistov koprsko tožilstvo očitno ni našlo dovolj dokazov, da bi kot sostorilca kaznivih dejanj lahko obtožilo še slednja. Po naših informacijah je vse dokumente Koperinvesta podpisal Orel in ne Grom.
Parceli je prodal podjetju Koperinvest, na čelu katerega je takrat sedel znani istrski poslovnež, 65-letni Vilijem Orel. Spomladi 2007 je parceli kupilo podjetje srbsko-ameriškega poslovneža Milana Mandarića MM investicije in Koperinvestu plačalo 1,2 milijona evrov. Grahor je po mnenju kriminalistov in tožilstva s prodajo zlorabil svoj položaj, Orel pa naj bi mu pri tem pomagal. Tožilstvo Orlu očita še pranje denarja, ker naj bi vedel, da “dobiček” izvira iz nezakonitega posla, vendar ga kljub temu vložil na trg in tako zakril njegovo poreklo.
Obtožena sta včeraj sedla na zatožno klop koprskega okrožnega sodišča. Oba sta v postopku ugovarjala obtožnici, Orel pa se je nanjo pritoževal na višje, vrhovno in celo ustavno sodišče, kjer so mu njegove pritožbe (na obtožnico in celo na zakon o kazenskem postopku) na koncu zavrnili, ker so bile ali nepomembne ali niso sodile na mize ustavnih sodnikov.
Kriminalisti so izračunali, da naj bi Grahor s prodajo parcel Zrimovo podjetje oškodoval za dobrih osem milijonov evrov, kolikor naj bi znašala razlika med vrednostjo omenjenih parcel in kupnino, ki jo je zanjo plačal Koperinvest.
Odvetnik Slavko Pukšič je na predobravnavnem naroku v Grahorjevem imenu sodniku Matevžu Grosu, ki bo razsojal v tem primeru, predlagal vrsto dokazov, prav tako je svoje dokaze v Orlovem imenu predlagal tudi njegov odvetnik Igor Kocjančič, tožilstvo pa vztraja pri dokazih, ki jih je predlagalo v obtožnici. Med predlaganimi pričami naj bi bili odvetnik Franci Matoz, direktor Koperinvesta Bojan Grom, koprski notar Dravo Ferligoj in seveda Josef Zrim.
Pri zaslišanju Zrima bi sodišče utegnilo naleteti na težave, saj je njegov odvetnik Dejan Šebenik povedal, da je imel težjo operacijo, po kateri so mu prepovedali let z letalom. Sodišče bi Zrima lahko zaslišalo prek videokonference, vendar sodniku ni bilo znano, ali ima Slovenija za tovrstna zaslišanja sklenjen sporazum z Avstralijo. Zaslišanju na daljavo je Grahor včeraj nasprotoval. Sodnik Gros je začetek sojenja razpisal za 21. januar. DANIJEL CEK