Od pranja denarja do ponarejanja listin
Petnajst let po odkritju domnevnega pranja denarja in več kot pet let po pravnomočni oprostilni sodbi danes 79-letnemu nemškemu državljanu Alexandru G. Achenbachu na okrajnem sodišču v Kopru sodijo zaradi kaznivega dejanja ponarejanja listin.
Nemec Alexander G. Achenbach od Slovenije terja 1,3 milijona evrov Foto: Susana Vera
KOPER> Tožilstvo mu očita, da je ponaredil pooblastilo, s katerim je njegov odvetnik na banki prevzel zasežen denar.
Zgodba ima res že dolgo brado in več različnih nadaljevank. Začetek zgodbe sega v leto 1996, ko sta zakonca Eva in Josef Baier za Alexandra G. Achenbacha pri Splošni banki Koper odprla nerezidenčni račun za podjetje Sealand Trade Development Authority, s sedežem v državi Principality of Sealand. Na ta račun je Achenbach nakazal nekaj več kot enajst milijonov takratnih nemških mark. Ker naj bi obstajal sum, da so denar pridobili z goljufijami in piramidnimi igrami na srečo, so zakonca Baier s kovčkom denarja prijeli in ustavili vse posle s tega računa. Zaradi sumov, da so poskušali denar prek slovenskega bančnega sistema oprati, so vse tri ovadili zaradi pranja denarja.
Tožilstvo je med drugim vztrajalo, da gre za fiktivno državo, med postopkom pa se je izkazalo, da gre za opuščeno naftno ploščad, ki je zdaj v teritorialnih vodah Velike Britanije.
Z vmesno sodbo pa se bo v kratkem za zdaj končala pravda, ki jo je na ljubljanskem okrožnem sodišču sprožil Achenbach zaradi vračila koristi, ki ga je imela država od zaseženega denarja. Od države zato zahteva 1,3 milijona evra odškodnine. Odvetnik Janez Starman, ki zastopa Achenbacha, je povedal, da bo sodnica v kratkem izdala vmesno sodbo, v kateri bo odločila, ali je njihov zahtevek utemeljen. Če jim bo ugodila (in bo njena sodba postala pravnomočna), pa se bo obravnava nadaljevala z ugotavljanjem višine koristi, ki jo je imela država z zaseženim denarjem.
Oprostilna sodba in zapleti z vračanjem denarja
A se je sojenje končalo z oprostilno sodbo. Senat je ugotovil, da predhodna dejanja, iz katerih naj bi izviral domnevno umazan denar, po takrat veljavni zakonodaji niso bila kazniva. Sodbo je potrdilo tudi višje sodišče, vrhovni sodniki pa so zavrnili zahtevi za varstvo zakonitosti, ki so ju spisali na tožilstvu. To je trojici očitalo tudi ponarejanje listin, saj naj bi imeli potne liste Sealanda (ki uradno ni priznana država). Postopek je že pred leti zastaral.
Po pravnomočnosti sodbe pa so se pojavili tudi zapleti z vračilom denarja, na sklep sta se pritožila odvetnik Josefa Baierja in tožilstvo. A nazadnje je sodišče denar (približno šest milijonov evrov, le glavnico, brez obresti) vrnilo Achebanchu oziroma njegovemu zagovorniku Danijelu Starman, on pa ga je nato nakazal svoji stranki oziroma njegovim pooblaščencem.
Zaradi pooblastila so ga zaslišali v Belgiji
Tožilstvo pa je tudi v tem našlo sum ponarejanja listin. Achenbach naj bi to kaznivo dejanje zagrešil, ko je dal pooblastilo odvetniku Starmanu, in sicer v imenu podjetja Sealand Trade Development Authority, ki pa naj ne bi obstajalo.
Sodnica koprskega okrajnega sodišča Melita Černe je pred dnevi razpisala nadaljevanje glavne obravnave, na katero pa Achenbacha tudi tokrat ni bilo, zato mu sodijo v nenavzočnosti. Odvetniška kandidatka Maja Petelinšek iz odvetniške pisarne Starman Velkaverh je sodnici pojasnila, da je obtoženi slabega zdravja, da je priklenjen na zdravniško posteljo in odvisen od tuje pomoči. Zagotovila je, da bodo v prihodnje sodišču dostavili tudi ustrezno dokumentacijo. Achbenbacha so po zaprosilu koprskega sodišča zaslišale belgijske pravosodne oblasti. V zagovoru je dejal, da po njegovem ni bilo nič narobe z registracijo omenjenega podjetja.
Sodnica Černe je prebrala nekaj listin iz kazenskega spisa o že omenjenem pranju denarja in nato nanizala nekaj zanimivih podatkov, ki jih je o dogajanju na Sealandu, zapuščeni platformi, našla na svetovnem spletu. Sojenje se bo nadaljevalo konec marca, do takrat pa bo sodnica še razmislila, kako bi lahko uradno preverila informacije o obstoju omenjenega podjetja. SIJAN PRETNAR