Obtoženi vztrajajo, da so delali le v dobro družbe

V sodnem spisu o primeru Iskra Avtoelektrika, ki ga je včeraj obravnaval tričlanski senat koprskih višjih sodnikov, se je pred časom znašla tudi odredba o hišni preiskavi, ki jo je v drugem postopku izdalo ljubljansko okrožno sodišče. Ta po mnenju obtoženih in njihovih zagovornikov potrjuje, kar so ves čas trdili: da niso oškodovali Iskre Avtoelektrike. Sodbo bo višje sodišče izdalo pisno.

KOPER > Pred tričlanski senat koprskega višjega sodišča, ki ga je vodila višja sodnica Mara Turk, so včeraj stopili nekdanja člana uprave Iskre Avtoelektrike Tadej Vidic in Ivan Lisjak, nekdanji direktor direkcije financ v isti družbi Darjo Stepančič in nekdanji direktor družbe SFM Marijan Groff ter njihovi zagovorniki. Iz tožilstva ni bilo nikogar.

Vse štiri je senat koprskega okrožnega sodišča julija lani obsodil na zaporne in denarne kazni: Vidica in Lisjaka na štiri leta, Groffa na pet let in pol, Stepančiča pa na tri leta zapora. Naložil jim je tudi plačilo več kot 137.000 evrov kazni. Tožilstvo jim je sicer očitalo nadaljevano kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, ki naj bi ga storili z domnevnim neuspelim menedžerskim prevzemom Iskre Avtoelektrike (sedanje Letrike).

Želeli naj bi zmanjšati dolgove oziroma poroštvene obveznosti

Na sodbo so se obtoženi in njihovi zagovorniki pritožili. Kot je v povzetku povedal sodnik poročevalec Aleš Arh, v pritožbah dokazujejo nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, saj prvostopenjsko sodišče po njihovem mnenju ni upoštevalo ozadja. Namen obtožencev je bil, kot izhaja iz njihovih pritožb, zmanjševanje dolgov oziroma poroštvenih obveznosti Iskre Avtoelektrike, s katerimi obtoženi ob njihovem nastanku sploh niso bili seznanjeni.

Zagovorniki so opozorili, da je bila med sojenjem obtoženim kršena pravica do obrambe in za vse predlagali oprostitev. Simon Čehovin, Stepančičev zagovornik, je ob tem izpostavil odredbo ljubljanskega okrožnega sodišča v drugem postopku, ki potrjuje to, kar so obtoženi trdili ves čas. “Ni bilo naklepa, da bi pridobili premoženjsko korist. Korist je bila pridobljena s precenjeno prodajo delnic Arealu in denar je baje končal v Luksemburgu. Tako vsaj piše v odredbi. Sodišče tega dejstva ne more spregledati.” Da prvostopenjsko sodišče ni ugotavljalo dejanskega stanja , je opozoril tudi Groffov zagovornik Dejan Marković.

Zgodba, ki jo razkriva prvostopenjska sodba, ni celovita, je včeraj senatu dejal Tadej Vidic, saj sodišče ni hotelo raziskati toka denarja. “Ni hotelo odpreti zgodbe izven ozkega segmenta,” je povedal in dodal, da sodba meče vse posle v isti koš. “Še enkrat poudarjam, da je bil pokojni Aleš Nemec edini zakoniti zastopnik Iskre Avtoelektrike brez omejitev.”

Lisjak je dodal, da sodišče ni iskalo resnice. “Ni se ugotavljalo, kaj je vzrok in kaj posledica.” Tako kot Vidic in Stepančič je poudaril, da je ves čas delal le v dobro družbe. Stepančič pa je med drugim omenil, da se je zgodba iz kazenske ovadbe, ki jo je vložila nova uprava in je po njegovem kriva, samo prepisovala: najprej v obtožnico in nato v sodbo.

Groff pa je dejal, da kljub vsemu zaupa v sodstvo in dodal: “To, da se s šestimi milijoni evrov prevzema 90 milijonov vredno firmo, je neumnost.” Opozoril je, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo pogodbe, težke 23,5 milijona evrov, in je tudi ni dalo sodni izvedenki. Ta je kljub temu ugotovila, da družba SFM ni nič pridobila. “Ker sodna izvedenka ni dobila pravih vprašanj, tudi ni mogla dati pravih odgovorov.” Dodal je, da ima čisto vest in da pričakuje oprostilno sodbo.

Areal kot parkirišče Pivovarne Laško

Zanimivo je, da je prav lansko sojenje v Kopru sprožilo dodatne preiskave in lani jeseni tudi številne hišne preiskave, ki so jih izvedli preiskovalci Nacionalnega preiskovalnega urada. Del obširne preiskave je bila tudi preprodaja delnic šempetrske Iskre Avtoelektrike v letu 2007, ki je nato segla do nakupa delnic Premogovnika Velenje.

Družba Areal, ki naj bi bila le “parkirišče” Pivovarne Laško, je od Iskre, krovne družbe, kupila skoraj 25-odstotni delež Iskre Avtoelektrike, Kad, ki ga je tedaj vodila Andrijana Starina Kosem, pa je imel v lasti še približno 20 odstotkov delnic. Po nakupu, ki ga je izpeljal Areal (v tej družbi je imela bistveno vlogo Vesna Rosenfeld), so sledile menjave v nadzornem svetu Iskre Avtoelektrike, po slabem letu pa je Areal delnice prodal Infond Holdingu, takrat največjemu lastniku Pivovarne Laško, ki jo je vodil Boško Šrot.

Po ugotovitvah preiskovalcev naj bi Šrot, Starina Kosmova in Rosenfeldova bistveno pripomogli k oškodovanju Iskre Avtoelektrike. Najprej naj bi s pritiskom na krovno družbo Iskra dosegli prodajo delnic Iskre Avtoelektrike družbi Areal in nato poskrbeli za njihovo preprodajo po višji ceni. Tako naj bi družbam, ki so jih obvladovali, pridobili večmilijonsko premoženjsko korist in za ta znesek oškodovali Iskro Avtoelektriko.

Denar iz preprodaje delnic naj bi “potoval” na luksemburško anonimno družbo Peria (jeseni 2010 so jo likvidirali), z njim pa naj bi razpolagal prikriti lastnik te družbe Boško Šrot in drugi, med njimi tudi Andrijana Starina Kosem. Iz Luksemburga se je denar vrnil v Slovenijo, namenjen pa je bil nakupu delnic Premogovnika Velenje. A to je že druga zgodba, s katero se preiskovalci še ukvarjajo.

SILVA KRIŽMAN

---