Obtožena umora še nista prišla do besede

Iz koprskega zapora so včeraj na sodišče pripeljali Marka Markoviča in Kosto Aleksandrova, obtožena krutega umora Oliankija Vatovca.

Pravosodni policisti so  Marka Markoviča in Kosto Aleksandrova pripeljali iz koprskega zapora. Kriminalisti so ju prijeli 18. julija, štiri mesece po umoru v Čežarjih. Foto: Tomaž Primožič/Fpa
Pravosodni policisti so Marka Markoviča in Kosto Aleksandrova pripeljali iz koprskega zapora. Kriminalisti so ju prijeli 18. julija, štiri mesece po umoru v Čežarjih. Foto: Tomaž Primožič/Fpa

KOPER > A včeraj še nista prišla do besede, saj je zagovornica Marka Markoviča Monika Mavsar zahtevala izločitev sodnice Orjane Trunkl, o čemer bo odločala začasna predsednica sodišča. Sodnici tako ni preostalo drugega, kot da je obravnavo preložila.

Notranjost hiše umorjenega je bila povsem razmetana, po hiši pa so se vili krvavi sledovi obuval. Kriminalisti so takoj posumili, da je bil motiv morilcev koristoljubje in da so po hiši najverjetneje iskali denar. Do storilcev so najbrž prišle govorice, da je imel Vatovec doma večjo vsoto denarja, a so se najbrž ušteli. Umorjeni naj bi po naših informacijah denar hranil na banki. Vatovca naj bi poznal Markovič, ki je potem, ko so ga pogojno odpustili iz zapora, v katerem je prestajal kazen zaradi umora, pomagal v bližnjem zavetišču za živali in se večkrat ustavil tudi v trgovini v Sv. Antonu, kjer je bil Vatovec poslovodja. Oba obtožena naj bi redno obiskovala igralnice, sicer pa naj bi bilo njuno premoženjsko stanje slabo.

V sodni dvorani bi se 61-letni Marko Markovič iz Izole in 34-letni Bolgar Kosta Aleksandrov lahko izrekla o svoji krivdi (oziroma nedolžnosti) za grozljiv umor, ki se je marca zgodil v Čežarjih. Vendar sodnica Orjana Trunkl ni uspela prebrati niti njunih osebnih podatkov, kaj šele, da bi ju vprašala, ali krivdo za umor priznavata. Bolgarov zagovornik Bojan Pečnik je predlagal, da bi Aleksandrovu vsaj z rok sneli lisice. Pravosodni policisti so nato obema obtoženima odklenili lisice na rokah, verige z nog pa Aleksandrovu niso odstranili.

Odvetnica Monika Mavsar je že uvodoma povedala, da ima predlog za izločitev sodnice Orjane Trunkl, saj naj bi obstajal dvom v njeno nepristranskost. Markovič, ki ga zastopa po uradni dolžnosti, ji je povedal, da je sodničin mož, odvetnik Rajko Trunkl, v zapuščinski zadevi zastopal obtoženčevo mačeho. Po besedah odvetnice naj bi šlo za težak spor med Markovičem in njegovo mačeho oziroma velika nesoglasja glede premoženja.

Po zakonu o kazenskem postopku se mora sodnik izločiti, če obstaja sum, da je pristranski, je pojasnila odvetnica. Državna tožilka Vanja Chiara Bažec je menila, da je predlog neutemeljen. Po njenih besedah v tem primeru ne gre za takšno vrsto povezave, ki bi lahko vplivala na ta sodni postopek.

Sodnica je zaradi zahteve po njeni izločitvi obravnavo prekinila in preložila. Kdaj se bo začel sodni postopek, bo znano, ko bo začasna predsednica odločila o izločitvi sodnice. Odvetnik Pečnik je sodnico prosil še, da bi Aleksandrovu dovolila vpogled v celoten sodni spis. Sodnica Trunkl je pojasnila, da za to ni nobenih ovir in dodala, da dan pred obravnavo ni dovolila le, da bi obtožena skupaj pregledovala sodni spis. Pregledujeta ga lahko le posamezno.

Po presoji tožilstva je v sodnem spisu dovolj dokazov, da obema očita kaznivo dejanje umora. Zagrešila naj bi ga v sostorilstvu, iz koristoljubja in na grozovit način. Kazenski zakonik za tako hudo kaznivo dejanje določa najmanj 15 let zapora. Obtožena sta doslej molčala, sta pa oba vložila ugovor na obtožbo, ki jo je senat zavrnil.

Umor je pretresel in prestrašil Istro

Od umora, ki je pretresel in prestrašil vaščane Čežarjev, pa tudi druge Istrane, je minilo devet mesecev. 11. marca so policisti našli 57-letnega Oliankija Vatovca v kleti, ležal je v mlaki krvi, z močno poškodovano glavo, bil je tudi pomanjkljivo oblečen, roke je imel zvezane.

Sodelavka iz trgovine v Sv. Antonu je zjutraj prišla v službo, vestnega poslovodje pa, presenetljivo, tisto jutro še ni bilo v trgovini in tudi na telefonske klice ni odgovarjal. Zato se je odpravila k njemu domov in naletela na odklenjena vrata. Poklicala je bližnjega soseda, da bi skupaj vstopila, a sta takoj opazila razdejanje v hiši in poklicala policiste.

Marko Markovič je bil v začetku devetdesetih na Hrvaškem obsojen na 20 let zapora zaradi umora gostilničarja Vita Dolinška, ki je imel restavracijo v Novigradu. Umor se je zgodil v kraju Montrin pri Bujah leta 1991, hrvaški policisti pa so Markoviča prijeli dve leti zatem, ko jim je tudi pokazal, kje je umorjeni pokopan. Avgusta 1994 je Markovič pobegnil v Slovenijo. Ves čas je zanikal vpletenost v umor in vztrajal, da je šlo za zaroto hrvaških policistov. Leta 1999 so mu zaradi umora sodili na koprskem okrožnem sodišču in mu prisodili 13 let zapora. Iz zapora so ga predčasno izpustili pred približno štirimi leti.

Usoden udarec s topim predmetom

Sodni obducent je ugotovil, da je Vatovec umrl že v nedeljo, 10. marca, med 21. in 23. uro zvečer. Zanj so bili usodni udarci s topim predmetom po glavi. Kriminalisti in policisti so po grozljivem odkritju takoj začeli zbirati dokaze in indice, pogovarjali so se s številnimi domačini in vsemi, ki bi kaj vedeli. Opravili so več kot 700 pogovorov. Domačini so jim med drugim povedali, da so v nedeljo zvečer v bližini doma umorjenega opazili parkiran volvo koprske registracije, v katerem sta bila dva moška. Policisti so preverili vse voznike, ki so uporabljali takšen avto in med njimi prav Markovič za tisti večer ni imel trdnega alibija.

Čeprav je skušal policiste prepričati, da je bil v eni od igralnic, se je izkazalo, da ni bilo tako. Preverili so tudi DNK približno 150 ljudi. Na lepilnem traku, s katerim je imel pokojni zvezane roke, so v forenzičnem laboratoriju našli DNK, ki jih je pripeljal do enega od obtožene dvojice. Povezanost obeh pa so potrdili tudi prikriti preiskovalni ukrepi. Kriminalisti so Kosto Aleksandrova in Marka Markoviča prijeli 18. julija. SIJAN PRETNAR


Najbolj brano