O preiskavi Črnigoja glede šentviškega predora bo odločal senat

Specializirano tožilstvo je lani na ljubljansko okrožno sodišče vložilo zahtevo za preiskavo zoper osem oseb v zvezi s financiranjem gradnje šentviškega predora.

Dušan Črnigoj Foto: Leo Caharija
Dušan Črnigoj Foto: Leo Caharija

LJUBLJANA > Preiskovalni sodnik je ugodil zahtevi za preiskavo šestih oseb, senat pa bo odločal, ali bo uvedel preiskavo tudi za Dušana Črnigoja in Ivana Zidarja, so pojasnili na sodišču.

Specializirano državno tožilstvo je konec lanskega leta na ljubljansko okrožno sodišče vložilo zahtevo za preiskavo zoper osem fizičnih oseb v zvezi z domnevnimi nepravilnostmi pri financiranju gradnje šentviškega predora, saj je senat predhodno že zavrnil neposredno obtožnico, vloženo v tej zadevi.

Pogodbe pod lupo

V središču preiskave naj bi bile pogodbe za gradnjo šentviškega predora, ki jih je v letih 2007 in 2008 Družba za avtoceste v RS (Dars) sklenila s konzorcijem SCT-Primorje. V sprva vloženi obtožbi je tožilstvo osmim osebam očitalo oškodovanje državnega proračuna v višini več kot 10 milijonov evrov.

Neposredna obtožnica je bila takrat vložena zoper nekdanjega člana uprave Darsa Aleša Hojsa, nekdanjega prvega moža gradbenega podjetja SCT Ivana Zidarja in nekdanjega predsednika uprave Primorja Dušana Črnigoja.

Po pisanju medijev so bili med obtoženimi tudi nekdanja predsednika uprave Darsa Tomislav Nemec in Rajko Siročič ter nekdanji člani uprave Abdon Peklaj, Žan Jan Oplotnik in Boštjan Rigler. Vendar pa je sodni senat zavrnil neposredno obtožnico in odločil, da mora tožilstvo zahtevati preiskavo, kar je tudi storilo.

Projekt se je podražil

“Preiskovalni sodnik je po zaslišanjih obdolžencev izdal sklep o preiskavi zoper vse, razen glede Ivana Zidarja in Dušana Črnigoja, kjer je izrazil nestrinjanje. O pritožbah zoper sklep o preiskavi in nestrinjanju glede dveh obdolžencev še odloča zunajobravnavni senat,” so pojasnili na sodišču.

Obtožnica naj bi se nanašala predvsem na ugotovitve računskega sodišča, ki je nepravilnosti pri gradnji predora v reviziji ugotovilo že marca 2009 in sume obstoja protipravnega ravnanja naznanilo tožilstvu. Projekt dvocevnega predora se je namreč po razširitvi s prvotnih 48 milijonov evrov podražil na 135 milijonov evrov.

Tožilstvo naj bi Siročiču in Peklaju očitalo, da sta pogodbo podpisala mimo zakonodaje o javnem naročanju in da Dars od SCT ni zahteval popusta pri razširitvi leve cevi, kar naj bi pogodbeno vrednost prodora Šentvid povečalo za 8,3 milijona evrov. Takratna uprava Darsa naj bi položaj zlorabila tudi junija 2007, ko je z aneksom priznala SCT za 9,5 milijona evrov dodatnih stroškov pri izkopu zaradi zahtevnejše geološke zgradbe.

Obtožnica naj bi se nanašala tudi na dogodke iz leta 2007, ko je vodenje Darsa prevzel Tomislav Nemec, uprava pa naj bi takrat s podjetjem SCT sklenila 6,1 milijona evrov vredno pogodbo o poravnavi. Dars je v preteklost sicer večkrat zanikal domnevne nepravilnosti pri vodenju tega projekta.

STA


Najbolj brano