Največ pritožb je bilo na postopke v prometu

Zoper slovenske policiste je bilo v lanskem letu vloženih 627 pritožb, rešili so jih 532, poleg teh pa še 84 iz leta 2010. Največ pritožb je letelo na postopke v prometu. Na notranjem ministrstvu zdaj pripravljajo nekatere spremembe pritožbenega postopka, saj so ugotovili, da so nekatere rešitve pomanjkljive.

Večina pritožb na delo policistov se nanaša na postopke v prometu Foto: Tomaz Primozic/Fpa
Večina pritožb na delo policistov se nanaša na postopke v prometu Foto: Tomaz Primozic/Fpa

LJUBLJANA> Na notranjem ministrstvu, bo postopek reševanja pritožb po novem bolj jasen, enostaven, strokoven in neodvisen. Tako naj bi iz pritožbenega postopka izločili ugovore ali zahteve za sodno varstvo v prekrškovnem postopku, če iz njih niso jasno razvidni konkretni razlogi za pritožbo, različna pisanja, s katerimi bi se želeli pritožniki izogniti kazenskemu postopku ali postopku o prekršku, pa tudi nestrinjanje s predpisanimi metodami in načini dela.

Pritožba se praviloma rešuje v organizacijski enoti policije, v kateri je prišlo do očitane kršitve, razen v primerih, ki jih določa zakon. Ministrstvo bo skupaj z organizacijsko enoto policije preučilo vse pritožbe in uskladilo način reševanja, bodisi s pomiritvenim postopkom ali na senatu. Če bo pritožbo reševal senat, bo ministrstvo določilo poročevalca in o tem obvestilo enoto.

Policija je pristojna za vodenje pomiritvenega postopka, torej za reševanje enostavnih pritožb. Z neuspešno končanimi pomiritvenimi postopki pa se bodo ukvarjali senati, kar bo v izključni pristojnosti notranjega ministrstva.

Spremembe pritožbenega postopka med drugim določajo tudi potek vodenja pomiritvenega postopka in načine vabljenja pritožnika, prav tako pa tudi postopek pred senatom ter pravice in dolžnosti vseh udeležencev. Dosedanje izkušnje namreč kažejo, da se le približno 55 odstotkov pritožnikov in približno 75 odstotkov policistov udeleži sej senata, kar onemogoča kakovostno preverjanje pritožbenih razlogov. Zato morata biti pritožnik in policist obvezno navzoča na seji senata, kjer lahko postavljata tudi vprašanja in predlagata dodatne dokaze.

Nestrokovnost, nekorektnost ...

Na območju PU Koper je bilo lani zoper policiste vloženih 65 pritožb, rešili so jih 53. Največ pritožb se je nanašalo na policiste piranske in koprske policijske postaje. Med pritožbami, ki so jih rešili pri vodjih organizacijskih enot, so le v dveh primerih ugotovili neskladnosti s predpisi. Na sejah senata so obravnavali 14 pritožb in nobena od teh ni bila utemeljena. Na novogoriški policijski upravi so zoper delo policistov vložili 31 pritožb, od teh so jih deset obravnavali na senatu in za vse ugotovili, da so bile neutemeljene.

Spremenjeno bo tudi reševanje pritožb, ki jih vložijo tujci in niso na območju Slovenije. Zaradi racionalizacije postopka bodo seje senata praviloma na sedežu ministrstva, odločitev pa bodo sprejeli v skrajšanem postopku brez ustne obravnave, če bodo za to izpolnjeni pogoji.

In katere so najpogostejše napake policistov, zaradi katerih sledijo pritožbe? Predvsem napake pri izdaji obvestila o prekršku in plačilnega naloga oziroma ugotovitvi dejanskega stanja, napake pri vodenju postopka o prekršku, napake pri zasegu predmetov in napake, povezane z različnimi oblikami zbiranja obvestil. Pojavljajo se tudi napake pri opravljanju preizkusa alkoholiziranosti. Očitki pritožnikov letijo na nestrokovnost, nekorektnost in neprofesionalnost policistov.

Naj ob tem navedemo nekaj številk: slovenski policisti so v lanskem letu obravnavali več kot 54.500 primerih kršitev predpisov o javnem redu, obravnavali so skoraj 23.000 prometnih nesreč in več kot 88.700 kaznivih dejanj. Obravnavali so 345.619 kršitev prometnih predpisov, med temi nekaj več kot 14.000 kršitev zaradi vožnje pod vplivom alkohola.

71 ukrepov zoper policiste

Vloženih pa je bilo 627 pritožb, od katerih so jih 42 zavrgli, saj pritožniki niso v zakonsko predpisanem roku popravili ali dopolnili nepopolne pritožbe, v 172 primerih so pritožniki odstopili od pritožbe, zamudili rok ali pa je pritožbo vložil neupravičeni pritožnik, nekateri pa se niso odzvali vabilu na razgovor v pomiritvenem postopku oziroma po pisnem pozivu niso sporočili, da želijo nadaljevati s postopkom. Sicer pa so uspešno končali 58 odstotkov pomiritvenih postopkov, saj so se pritožnikih strinjali z ugotovitvami ter ukrepi vodje. Med zadevami, ki so jih obravnavali na senatu, je bilo deset odstotkov pritožb utemeljenih ali delno utemeljenih v enem ali več pritožbenih razlogih.

Sicer pa so lani zoper policiste izvedli 71 različnih ukrepov, najpogosteje, v 46 primerih, je policista čakal opozorilni razgovor. V 16 primerih so vrhovnemu državnemu tožilstvu poslali poročilo, v šestih primerih pa so zadeve odstopili v reševanje vrhovnemu državnemu tožilstvu. V treh primerih so policisti prejeli opozorilo pred redno odpovedjo o zaposlitvi.

Bežal pred policisti, nato se je še upiral

Med pritožbami zoper delo policistov najdemo tudi primer z območja novogoriške policijske uprave. Nanaša se na postopek v prometu, voznik pa s svojo pritožbo ni uspel.

Voznik je pritožbo vložil, ker naj bi ga policista prijela, položila na pokrov motorja službenega vozila in ga vklenila, ne da bi za to obstajala kakšna nevarnost upiranja, samopoškodovanja, napada ali pobega. Ko je bil že vklenjen, naj bi mu eden od policistov vzel ključe njegovega avtomobila, med prijetjem naj bi mu raztrgali tudi majico. Policist mu je nato odredil preizkus alkoholiziranosti, čeprav v tistem trenutku ni bil več udeleženec v cestnem prometu. Iz strahu je privolil, nato pa z vklenjenimi rokami podpisal zapisnik in plačilni nalog. Policistom je še očital, da mu niso predstavili očitanih prekrškov in ga niso poučili o pravicah v postopku.

Med obravnavanjem pritožbe pa se je izkazalo, da pritožnik ni upošteval znakov policistov, ki so ga ustavljali, ni jim hotel izročiti dokumentov in se je hotel z odhodom v hišo izogniti postopku. Ko so ga hoteli pospremiti so službenega vozila, se je izvil iz prijema in kljub večkratnim pozivom, naj se ustavi, saj bodo sicer proti njemu uporabili prisilna sredstva, se za to ni zmenil. Sledila je uporaba prisilnih sredstev, moški pa se je še naprej upiral, kar sta potrdili tudi priči. Lisice so mu sneli, ko se je nehal upirati, med postopkom pa ni bil poškodovan. Ključe avtomobila naj bi pritožnik izgubil med prerivanjem, eden od policistov naj bi jih našel in mu jih vrnil.

Nesporno so ugotovili, da je pritožnik sedel za volanom avtomobila, ki so ga neuspešno ustavljali in mu sledili. Senat zato ni podvomil v upravičenost odreditve preizkusa alkoholiziranosti, prav tako ni ugotovil, da bi policisti pritožnika prisilili k temu, pač pa so ga le seznanili s posledicami odklonitve. Senat je torej vse pritožbene razloge ocenil kot neutemeljene.

SILVA KRIŽMAN


Najbolj brano