Nad Sočo je razpeta mreža žic

Čeprav uradnih izsledkov še ni, skoraj ni dvoma, da je ultralahko letalo na prod ob Soči strmoglavilo zaradi dotika tamkajšnjega tako imenovanega distribucijskega daljnovoda proti Livku, ki ne presega višine 15 metrov.

POSOČJE > Ob tragični nesreči se poraja vrsta vprašanj, kako naj bi delovali, da se podobne nesreče ne bi dogajale. Bilo jih je že preveč, k sreči pa se vse niso končale tako tragično kot tista v četrtek.

“Piloti bi z ultralahkimi letali morali leteti najmanj 150 metrov visoko nad terenom in prometnicami,” poudarja predsednik Aerokluba Posočje Dejan Kavčič. Toda v praksi ni vedno tako, zlasti pri reševalnih in iskalnih akcijah in ko poskušajo iz zraka narediti čim lepše fotografije atraktivne doline Soče.

“Kje potekajo električna omrežja, je možno najti na spletu. Ne glede na to pa namerava naš klub skupaj z bovško občino, pozneje še s kobariško in tolminsko, narediti temeljit pregled in evidenco za potrebe pilotov. Vse, ki za stalno ali začasno postavljajo gozdne žičnice naprošamo, naj nam to sporočijo, da bomo prek naše spletne strani pilotom lahko posredovali informacije,” priporoča Kavčič. Ob tem pa dodaja, da bodo tudi to delo, kot vse ostale obveznosti na bovškem letališču, opravljali prostovoljno in brezplačno.

Nadgradnja varnosti je nujna, ker se zaradi vse večjega števila jadralnih padalcev in z njimi povezanih nesreč skokovito povečuje tudi število iskalnih akcij iz zraka, pri katerih je treba nizko leteti s helikopterji ali motornimi letali, ki poletijo na pomoč.

Zaradi posodabljanja bovškega športnega letališča pričakujejo več priletov in odletov, več bo jadralnih letalcev šol letenja in jadranja. “Letošnjo poletno sezono smo vsak dan našteli približno 30 do 40 letal v zraku, jih je pa vsako leto več. Zelo velikega povečanja tovrstnega turizma v kratkem pa ne pričakujemo. Prileti in ostalo dogajanje na letališču je odvisno od vabljivosti celotne bovške ponudbe in od zmogljivosti upravljalca letališča,” pojasnjuje Kavčič.

Direktor sektorja za distribucijsko omrežje v Elektru Primorska Radko Carli pravi, da ne pomni primerov letalskih nesreč, ki bi bile povezane z električnim omrežjem: “Predpisi označevanja žic ne zahtevajo, razen na območju letališč. Pobude za označevanje daljnovodov izven letališč doslej ni bilo. Žice namreč potekajo bistveno nižje, kot je meja letenja. Toda, če bi tako ocenili in se dogovorili, bi najbolj problematične bilo možno tudi označiti s plastičnimi baloni.”

Našteva daljnovode prek Soče od Tolmina do Trente : “Pri Tolminu daljnovod preči dvakrat, nato pri Volarjih, Kamnem, Idrskem, pred Kobaridom in trikrat za Kobaridom, v Logu Čezsoškem trikrat, nato v Čezsoči in desetkrat v dolini Trente, skupno torej skoraj 30-krat, saj 'pobira' vsa naselja ob reki.” Ob tem pa poudarja, da žice potekajo različno visoko, vendar ne presegajo 20 metrov. “Distribucijski daljnovod pri Idrskem, kjer se je zgodila nesreča, po naši evidenci ni višji od 15 metrov,” še dodaja Carli.

NEVA BLAZETIČ

---