Le abstrakten boj s kriminalom?

Generalni državni tožilec Zvonko Fišer je včeraj podpisal dokument o politiki pregona ter tako formalno določil politiko dela in prioritete tožilstva v svojem mandatu. Na vrhu prioritet sta pregon gospodarskega kriminala in korupcije.

LJUBLJANA> Generalni državni tožilec Zvonko Fišer je dokument označil kot “razmeroma abstrakten”. V njem ni nobenih merljivih ciljev, pod katerimi bi ob koncu njegovega mandata potegnili črto in ocenili njegovo delo kot uspešno ali ne. “Moj edini namen je peljati korektno to tožilstvo naprej, da bo izvajalo svoje naloge. Meni ne gre za številke, gre za to, da obvladamo situacijo,” pojasnjuje Fišer in priznava, da so konkretnost pogrešali tudi nekateri člani državnotožilskega sveta.

Alternative za mala kazniva dejanja

Na Fišerja leti tudi očitek, da z dokumentom zamuja, saj je lani julija sprejeti zakon o državnem tožilstvu predvideval, da bi moral generalni državni tožilec politiko pregona pripraviti že v mesecu dni. Ta rok je bil “naiven”, meni Fišer, prepričan, da zamuda ni imela nobenih posledic za delo tožilstva.

Temeljna naloga državnega tožilstva je izvajanje kazenskega pregona, temeljna zahteva za zagotavljanje vladavine prava pa neodvisnost državnega tožilca, je v uvodu politike pregona izpostavil generalni državni tožilec.

Opozoril je tudi, da bo izvajanje politike pregona omejevala finančna in kadrovska podhranjenost tožilstva. Na vrh seznama prednostnih nalog je uvrstil gospodarsko kriminaliteto, korupcijo in organizirani kriminal, bagatelne kriminalitete, ki prizadene najširši krog ljudi in posledično najbolj vpliva na zaupanje javnosti v pravno državo, pa bi se tožilci lotevali s pomočjo alternativ za kazenski pregon, kot so poravnave in odložen pregon.

Fišer napoveduje, da bo politika pregona uveljavila večjo učinkovitost, enotnost in enakost ljudi pred zakonom. Pred sodišči naj bi se z neko zadevo vseskozi ukvarjal isti tožilec, v fazi sodelovanja s policijo v predkazenskem postopku pa naj bi tožilec policistom dajal navodila le takrat, ko bi ocenil, da je to potrebno. “Usmerjanje je kvalitativna in ne kvantitativna naloga. Če policija reče, da tožilci premalo usmerjajo policijo, bom vedno odgovoril, da je to njihova suverena odločitev, da jo sicer morajo, ampak tam, kjer je treba kaj pametnega povedati,” pojasnjuje.

Ne gre za prikriti nadzor

Fišer je sicer včeraj pojasnil tudi razloge za notranji nadzor v specializiranem oddelku državnega tožilstva. Gre za redni nadzor, med katerim bodo preverjali zlasti dodeljevanje spisov in število zaostankov, saj so se pojavili podatki, da se je število teh povečalo. Fišer še ni vedel povedati, kdaj bo nadzor končan, je pa zavrnil namige, da bi šlo za prikrit nadzor.

O tem so se namreč minuli teden razpisali nekateri mediji, ki nadzor povezujejo z nadzorom nad delom Blanke Žgajnar. Ta tožilka je v preteklosti vodila posebno skupino preiskovalcev, ki preverjajo domnevno nezakonite posle ljubljanskega župana Zorana Jankovića.

JANA KREBELJ

---