Krašovec obsojen na dve leti zapora

Celjsko okrožno sodišče je nekdanjega ekonoma mariborske nadškofije Mirka Krašovca v zadevi Betnava danes obsodilo na dve leti zapora, zaradi kaznivih dejanj naklepnega napeljevanja k poslovni goljufiji na škodo EU.

Celjsko okrožno sodišče je nekdanjega ekonoma mariborske nadškofije Mirka Krašovca v zadevi Betnava danes obsodilo na dve leti zapora, zaradi kaznivih dejanj naklepnega napeljevanja k poslovni goljufiji na škodo EU Foto: STA
Celjsko okrožno sodišče je nekdanjega ekonoma mariborske nadškofije Mirka Krašovca v zadevi Betnava danes obsodilo na dve leti zapora, zaradi kaznivih dejanj naklepnega napeljevanja k poslovni goljufiji na škodo EU Foto: STA

CELJE > Tožilec Stanislav Pintar je predlagal štiriletno kazen, medtem ko je Mirko Krašovec predlagal oprostitev.

Krašovec je v sklepnem govoru ocenil, da je v celotni zadevi grešni kozel in zato krivde ni priznal, ponovil je tudi, da je dokazni postopek potrdil, da obtožnica ne temelji na preverjenih dejstvih, temveč na krivem pričanju in pristranskem pristopu tožilca.

Po njegovi oceni sta krivo pričala nekdanja direktorica družbe Betnava Dragica Marinič in nekdanji šef mariborske nadškofijske službe za investicije in vzdrževanje Anton Ekart. Krašovec meni, da sta želela Mariničeva in Ekart zaporedje dogodkov zamegliti z mešanjem dogodkov iz različnih obdobij.

Pintar: Krašovec je zlorabil zaupanje

Pintar pa meni, da so priče med sojenjem potrdile aktivno vlogo Krašovca pri obnovi dvorca Betnava. Po njegovi oceni je Krašovec zlorabil zaupanje in spoštovanje Mariničeve in Ekarta.

Mariničeva, ki je kaznivo dejanje priznala, je bila obsojena na 23-mesečno pogojno zaporno kazen s preizkusno dobo treh let, Ekart, ki je prav tako priznal krivdo, pa je bil obsojen na 10-mesečno pogojno zaporno kazen s preizkusno dobo dveh let.

Krivdo v zadevi Betnava je priznala tudi nekdanja direktorica Vegrada Hilda Tovšak, ki se je s tožilstvom pogodila za petletno zaporno kazen.

Prenova dvorca Betnava se je začela leta 2008, ko je nadškofija predala stavbno pravico podjetju Betnava, ki ga je ustanovilo šest njenih duhovnikov. Vanj so nato s poroštvom takratnega nadškofa Franca Krambergerja vložili čez dva milijona evrov, ki so jih dobili na banki.

S tem denarjem so zatem zaprosili za in prišli do 1,7 milijona evrov evropskega denarja. Vendar se je izkazalo, da je Betnava ministrstvu pošiljala račune za gradbena dela, ki niso bila nikoli opravljena, zato je mariborska nadškofija kasneje ta denar vrnila.

Lažne poslovne listine

Po navedbah tožilstva so vodilni v družbi Vegrad odredili in izdelali lažne poslovne listine (gradbene situacije in račune za neizvedena dela) ter v sodelovanju z vodilnimi v Betnavi lažno izkazovali izvršitev plačil po teh računih in situacijah (s fiktivnimi kreditnimi pogodbami in večkratnim vzajemnim nakazovanjem sredstev med tekočimi računi). Pozneje so te gradbene situacije ter dokazila o plačilih z lažno vsebino uporabili kot podlago zahtevku za izplačilo denarja EU.

Tako so gospodarsko ministrstvo preslepili, da je izplačalo 1,77 milijona evrov, pri čemer so bila sredstva na zahtevo ministrstva po enem letu vrnjena. Sočasno naj bi vodilni v Vegradu z goljufijo pridobili protipravno korist v višini 1,7 milijona evrov.

Slovenska škofovska konferenca je ta teden objavila,da so Krašovcu med drugim odvzeli naziv kanonika z vsemi pripadajočimi dolžnostmi, možnostmi, beneficiji, privilegiji, častmi, insignijami in ugodnostmi.

Za objavo so se odločili, ker, kot navajajo,Krašovec ob različnih priložnostih predstavlja svoje poglede na finančni zlom mariborske nadškofije, čeprav je prejel (posebna) navodila in jih tudi uradno sprejel.

STA


Najbolj brano