Koprska policijska uprava “na udaru” prebežnikov

Zunanja schenegenska meja na območju policijske uprave (PU) Koper je med bolj obremenjenimi odseki z ilegalnimi migracijami v državi. Število migrantov od leta 2010 narašča, je na novinarski konferenci v Luciji ob peti obletnici vstopa Slovenije v schenegenski prostor poudaril vodja oddelka za državno mejo in tujce na PU Koper Viljem Toškan.

Vodja oddelka za državno mejo in tujce na PU Koper Viljem Toškan in vodja sektorja mejne policije pri Generalni policijski upravi Melita Močnik Foto: Pu Koper
Vodja oddelka za državno mejo in tujce na PU Koper Viljem Toškan in vodja sektorja mejne policije pri Generalni policijski upravi Melita Močnik Foto: Pu Koper

PIRAN> Potem ko se je število ilegalnih prebežnikov, ki so jih obravnavali na PU Koper, med letoma 2007 in 2009 zmanjševalo, zadnji dve oziroma tri leta ponovno narašča. Letos so jih tako obravnavali že več kot 700 oziroma toliko kot v letih 2007 in 2008, je pojasnil Viljem Toškan.

Povečalo število prebežnikov iz Afganistana, Turčije, Somalije, Pakistana

Če so še pred tremi leti prevladovali državljani držav nekdanje Jugoslavije in Albanije, se je v zadnjem času povečalo število ilegalnih prebežnikov iz Afganistana, Turčije, Somalije, Pakistana in drugih azijskih in afriških držav. Večina oseb se po navedbah Toškana v bližino državne meje pripelje, od tam pa mejo prečkajo peš. Mejni prehodi jim običajno služijo kot orientacijska točka, nato pa pot nadaljujejo proti državam Zahodne Evrope.

Med prebežniki so tudi družine z ženskami in otroci, sicer pa po besedah Toškana prevladujejo moški v starosti od 20 do 30 let. Obravnavajo tudi približno deset odstotkov žensk, približno toliko je tudi otrok.

Odkrijejo večino prebežnikov

Skupno jim jih po oceni Toškana uspe odkriti veliko večino. Uspešnost na območju PU Koper je v prvem polletju letošnjega leta tako znašala 93 odstotkov.

Enote policijske uprave Koper sicer nadzorujejo slabih 130 kilometrov dolg odsek zunanje schengenske meje na kopnem, ki sega do pobočij Snežnika do izliva reke Dragonje. Varujejo ga posebej usposobljeni policisti iz skupin za varovanje državne meje s koprske, piranske, kozinske in ilirskobistriške policijske postaje.

Državno mejo na morju v dolžini 48 kilometrov, ki sicer še ni določena, varujejo policisti specializirane Postaje pomorske policije Koper. Skupno tako na območju PU Koper zunanjo schengensko mejo po oceni Toškana varuje dobrih 300 policistov oziroma med 30 in 40 odstotkov vseh zaposlenih na PU Koper.

Policisti, ki se jim po potrebi pridružijo še člani policijske postaje vodnikov službenih psov, policijske postaje za izravnalne ukrepe in sektor kriminalistične policije, uporabljajo pri svojem delu mobilno in stacionarno termovizijo, druge naprave za nočno varovanje, radar za nadzor morske meje in patruljni čoln policije.

Z vstopom Hrvaške v EU se ne bo spremenilo nič

Sicer pa se z vstopom Hrvaške v EU, kar se bo predvidoma zgodilo 1. julija 2013, glede varovanja in prehajanja državne meje po besedah vodje sektorja mejne policije pri Generalni policijski upravi Melite Močnik ne bo spremenilo nič.

Spremembe je pričakovati šele z vstopom Hrvaške v schengenski prostor, kar je po besedah Močnikove pričakovati med letoma 2015 in 2017.

Pred slovensko policijo bo tedaj po njenem “velik varnostni izziv”, kako tudi po ukinitvi mejnih kontrol in nadzora na meji zagotavljati visoko raven varnosti premoženja in prebivalcev.

“Vsi vemo, da je Zahodni Balkan z varnostnega vidika zelo zanimiva regija, v kateri potekajo pomembne ilegalne in tihotapske poti. Prisotnih je tudi zelo veliko organiziranih kriminalnih združb. Slovenska policija bo v okviru varnostnih odgovorov na te izzive iskala rešitve,” je izpostavila.

Ker schengenski zakonik omejuje sistematični nadzor notranjih meja, bo treba metodologijo, taktiko in ukrepe delovanja verjetno prilagoditi tem zakonodajnim okvirjem, je še pojasnila Močnikova.

STA


Najbolj brano