Kokain do cilja po morskih poteh

Po nedavni aretaciji enega od domnevnih šefov 'ndranghete Antonia Melata in njegovega sina Alessandra pri Dubrovniku so se italijanski preiskovalci pohvalili z uspešno več let trajajočo akcijo, med katero so spravili za zapahe približno 30 osumljencev in zasegli šest ton kokaina. V akciji je obrobno vlogo odigrala tudi Slovenija.

RIM, GIOIA TAURO> Po ocenah preiskovalcev naj bi organizacija, na vrhu katere naj bi bil tudi pri Dubrovniku aretirani 56-letni Antonio Melato (njegov sin Alessandro naj bi mu pri prepovedanih poslih pomagal), v nekaj letih pretihotapila iz Južne Amerike v Evropo na desetine ton kokaina. Sicer pa naj bi bolgarsko-italijansko kriminalno združbo vodil bolgarski poslovnež Evelin Banev, ki so ga v Bolgariji aretirali sredi maja, pred dnevi pa so mu podaljšali pripor do 24. julija.

Najprej nekaj kurirjev

Preiskava se je začela že leta 2005, ko so začele v Italijo prihajati pošiljke kokaina pod bolgarskim “patronatom”, operativna centrala pa je bila v Milanu. Druga pomembna operativna točka je bila, kot je običajno v kokainskih zgodbah, v Španiji. Najprej se je na letališčih v Milanu in Amsterdamu zvrstilo nekaj aretacij bolgarskih kurirjev z manjšimi količinami droge, posel pa se je nato nadaljeval v večjem obsegu, z ladjami.

Pri tem naj bi pomembno vlogo odigrala Italijana Fabio in Lucio Cattelan, ki sta skrbela za plovila in skiperje. Pošiljke kokaina so iz karibskega območja potovale v španska turistična pristanišča in na Baleare, nato pa v Italijo in druge evropske države. In tudi na Hrvaško, kjer sta že nekaj let živela Antonio in Alessandro Melato. Pred dobrimi petimi leti so približno sto milj severozahodno od Madeire prestregli jadrnico Blaus VII, na kateri je bilo več kot dve toni kokaina, in aretirali tri osumljence. V istem dnevu so španski cariniki prestregli tudi ladjo OCT Challenger, na kateri so našli štiri tone kokaina. Med sedmerico aretiranih članov posadke sta bila tudi Italijana.

Stranska vloga Slovenije

Vendar to organizacije ni ustavilo. Posle, od najema ladij do posadk, naj bi vodil Bolgar Evelin Banev. Med preiskavo pa je več kot očitno prišlo do uhajanja informacij o načrtovanih aktivnostih, saj so prišle do ušes osumljencev le nekaj ur po usklajevalnem srečanju pravosodnih organov. Kljub temu se je akcija, ki so jo v Italiji poimenovali Magna Charta, v Bolgariji pa Kokainski kralji, nadaljevala in privedla do pomembnih aretacij.

Tako italijanski kot bolgarski viri kot eno od držav, v kateri so potekale aktivnosti, omenjajo Slovenijo. Vendar je imela naša država v tej kokainski zgodbi, eni od mnogih paralelnih, po uradnih virih sodeč stransko vlogo. Vodja sektorja za odnose z javnostmi na generalni policijski upravi Vesna Drole je za PN potrdila, da je slovenska policija sodelovala z italijanskimi karabinjerji v okviru izmenjave operativnih informacij in da je akcija potekala tudi na ravni Europola. “Zoper enega slovenskega državljana je prav v okviru te zadeve še vedno razpisano iskanje oziroma evropski priporni nalog. Aretiranih pri nas ni bilo, prav tako nismo izvedli nobenega zasega prepovedanih drog, ki bi bil povezan z omenjeno italijansko operacijo,” je pojasnila Droletova.

Posli se ne ustavijo

Italija pa kljub vsem akcijam, zasegom in aretacijam ostaja pomembna točka na mednarodnem kokainskem zemljevidu. V pristanišču Gioia Tauro so v minulem tednu zasegli skoraj tono kokaina. Najprej so 300 kilogramov droge odkrili v treh zabojnikih, ki so bili v tranzitu in so jih izkrcali s tovorne ladje. Po mnenju finančnih stražnikov je bil kokain namenjen na sever Italije.

Le dan kasneje so med oreščki, ki so prispeli iz Brazilije, odkrili še 630 kilogramov kokaina. Delo preiskovalcev se z zasegoma ni končalo, saj morajo priti na sled še organizatorjem posla, vrednega na stotine milijonov evrov.

SILVA KRIŽMAN

---