Ko nisi več lastnik svojega telesa ...

Telesnica, provokativna akcija društva Ključ, opozarja, da posamezniki, ki postanejo žrtev trgovine z ljudmi v svetu zlorab, izkoriščanj, maltretiranj, niso več lastniki svojih teles, saj so ta naprodaj. Prostitucija, ugrabitve otrok, suženjsko delo na gradbiščih, prisilne poroke, ... vse to se dogaja tudi pri nas.

SLOVENIJA> Natančnih podatkov, koliko je trgovine z ljudmi v Sloveniji, ni. Vodi se zgolj evidenca prepoznanih žrtev.

Tipične zgodbe žrtev, ki so preživele trgovino z ljudmi, se vrtijo okrog mamljive ponudbe za delo v tujini, ki se je sprevrglo v izkoriščanje za težka fizična dela, spolne usluge in služabništvo. V primerih prisilnih porok, posvojitev in trgovine s človeškimi organi, trgovci žrtve običajno ugrabijo. Otroke odkupijo od bioloških staršev, ženskam obljubijo bogatega moža, predvsem pa jim obljubljajo boljše življenje. Kadar gre za potovanja in delo v tujini, pozornost zato ne bo odveč. Organizirani kriminalci prežijo tudi v spletnih klepetalnicah in za podobami “loverboyev”, ki ženske čustveno navežejo nase. Misliti, da se to ne dogaja v našem življenjskem okolju in da se nam kaj takega ne more zgoditi, je naivno, dokazujejo v društvu Ključ.

“Glavni namen akcije je problematiko trgovine z ljudmi približati širši javnosti. V ljudeh vzbuditi slabo voljo in gnus ter prekiniti apatičnost, ko gre za opazovanje okolice,” pojasnjuje Polona Kovač iz društva za boj proti trgovini z ljudmi, bolj znano pod imenom Ključ. Koliko je trgovine z ljudmi pri nas, je težko oceniti, saj se vodi le evidenca prepoznanih žrtev. “Po naših podatkih je tega precej, saj so pogosto zaznani pojavi prisilne prostitucije, delovnega izkoriščanja, na primer delavcev v gradbeništvu, pa tudi prisilnega beračenja in prisilnih porok,” pojasnjuje Kovačeva.

Trgovina z ljudmi ne pozna omejitev

V primeru prisilne prostitucije so najpogostejše žrtve pri nas državljanke in državljani Dominikanske republike, Kube, Brazilije, Ukrajine, Romunije, Moldavije in Bolgarije. Žrtve delovnega izkoriščanja so bili v mnogo primerih ljudje iz držav nekdanje Jugoslavije. Do prisilnih porok prihaja med romsko populacijo. “Omejitev pravzaprav ni. Žrtve prihajajo od povsod, tudi iz Slovenije, in se v vse dele sveta tudi prodajajo,” pravi Kovačeva.

Po statistikah v Evropi vsako leto prodajo 200.000 ljudi, večinoma deklet in žensk, ki jih prisilijo v prostitucijo. Pri Ključu ocenjujejo, da je številka podcenjena in bi morali dodati še vsaj eno, če ne dve ničli. Samo v Italiji je namreč po neuradnih podatkih iz leta 2007 vsako leto prodanih več kot dva milijona mladoletnikov.

Po ocenah, ki jih imajo pri Ključu, naj bi bilo pri nas okrog 300 prisilnih prostitutk. Upoštevajoč ostale rizične poklice postane zadeva bistveno širša. Leta 2007 je bilo pri nas mesečno prijavljenih okrog 30.000 gradbenih delavcev in delež teh je bil po ocenah Ključa tudi žrtev trgovine z ljudmi.

Slovenija je nedvomno država izvora, pa tudi ciljna in tranzitna. V društvu Ključ sklepajo, da je vsaj nekaj promilov, morda celo odstotkov vseh ljudi, ki legalno in ilegalno živijo v Sloveniji, ujetih v kremplje trgovine z ljudmi.

Na otroke prežijo v klepetalnicah

Preprodajalci iščejo žrtve na različne načine, odvisno od namena izkoriščanja. Pri prodaji organov, na primer, naj bi se pogosto dogajalo, da osebo preprosto ugrabijo, omamijo in operirajo.

Za prisilno prostitucijo naj bi kriminalne združbe uporabljale tako imenovane “loverboye”. Gre za moške, katerih naloga je zapeljevanje deklet. Čeprav ne delajo, imajo veliko denarja. Z laskanjem, z obljubami o boljšem življenju in z darili dekleta postopoma čustveno navežejo nase, na koncu pa izročijo trgovcem.

Veliko naj bi bilo tudi novačenja po spletnih klepetalnicah, kjer so na udaru predvsem otroci. Organizirani kriminalci z žrtvijo navežejo stik, se lažno predstavijo, lepo govorijo, se nekaj časa spoznavajo, morda celo koketirajo in na koncu povabijo na srečanje.

Se pa tudi zgodi, da dobi oseba od trgovcev z ljudmi neposredno ponudbo, na katero pristane, ker zaradi šibke ekonomske situacije nima druge izbire. Ko začne delati, se na primer prostituirati, se pogoji dela spremenijo. Plačilo je manjše od dogovorjenega ali ga sploh ni, žrtvam omejijo svobodo gibanja in komunikacijo z zunanjim svetom, nastanijo jih v kleti, bunkerje, kontejnerje.

Spletna trgovina ponuja resnico

Provokativna akcija Telesnica, v kateri je na spletni strani mogoče fiktivno kupiti človeške organe, otroke in mlade ženske za spolne usluge ter delavce kot sužnje, je zastavljena na resničnih dogodkih. “V zgodbah smo spremenili imena in nekatere podrobnosti, da smo zagotovili anonimnost žrtev in preprečili njihovo viktimizacijo. Vendar pa so dogodki, opisani v zgodbah, ter značilnosti artiklov naše spletne trgovine natančno takšne, na kakršne smo naleteli v desetih letih delovanja,” pojasnjuje Kovačeva.

Po ocenah strokovnjakov je trgovina z ljudmi, takoj za trgovino s prepovedanimi drogami in za pranjem denarja, najbolj dobičkonosna dejavnost organiziranega kriminala. Žrtve trgovine z ljudmi so prikrajšane za svobodo, saj posamezniki z njimi razpolagajo kot s predmetom, namenjenim izkoriščanju vsakršne vrste. TINA KODRE

---