Je bilo dvigalo brez uporabnega dovoljenja?
Na sojenju trojici, ki jo obtožnica zaradi smrti dveh delavcev septembra 2008 na gradbišču ČHE Avče bremeni ogrožanja varnosti pri delu, se je konec tedna zvrstilo več prič, ki so bile povezane s projektom. Sodišče bo moralo ugotoviti, kdo je kriv za hudo delovno nesrečo, saj nihče od obtoženih ne prevzema odgovornosti.
V tragični delovni nesreči sta pred petimi leti in pol izgubila življenje delavca podjetja Primorje Geotehnika. Nihče od trojice obtoženih se za nesrečo ne čuti krivega. Foto: Leo Caharija
NOVA GORICA
> Tragična delovna nesreča se je pred petimi leti in pol zgodila ob izkopu 180 metrov globokega vertikalnega tlačnega jaška ČHE Avče. V njej sta življenje izgubila 37-letni hrvaški državljan J. M. in 49-letni državljan Bosne in Hercegovine J. R., dva delavca pa sta se laže poškodovala. Vsi so bili delavci družbe Primorje Geotehnika.
Napačni obtoženci?
Policisti so v preiskavi ugotovili, da je zaradi okvare strojnice žerjava in natrgane jeklenice, s katero so se po jašku spuščali trije zaposleni, košara z delavci padla 70 metrov globoko. Ustavil naj bi jo šele varovalni oder na globini 180 metrov. Sedemindvajsetletnik, ki je bil takrat spodaj, je še pravočasno odskočil in se le laže poškodoval. Dela na gradbišču hidroelektrarne v Avčah naj bi bila tedaj v zaključni fazi.
Tožilstvo Romanu Sladiču, Ismetu Turanoviću in Andreju Koširju očita kaznivo dejanje ogrožanja varnosti. Obtoženi dogodek obžalujejo, a očitkov iz obtožnice ne priznavajo. Njihovi zagovorniki poudarjajo, da na zatožni klopi sedijo napačni ljudje. “Vsi, ki smo kakor koli delali na gradbišču ČHE Avče, smo se prevažali v tej košari in še na misel nam ni prišlo, da bi se pri dvigovanju ali spuščanju lahko kaj zgodilo,” je v svojem zagovoru poudaril Andrej Košir. Četudi je žerjav nekaj dni pred nesrečo deloval bolj glasno kot običajno, nihče od obtoženih ni bil pristojen za njegovo ustavitev ali naročilo popravila.
Priče so povedale, da naj bi bil projekt izgradnje ČHE Avče v celoti gradbeni projekt, za katerega je pristojno ministrstvo izdalo gradbeno dovoljenje. Znotraj projekta pa naj bi bila dela porazdeljena na različna področja. Gradbeni žerjav naj bi bil namenjen tudi prevozu ljudi, a v skladu z odredbo, ki je opredeljevala ustrezno opremo in brezhibno delovanje. V rudarskem projektu naj bi bilo specificirano, da bodo žerjav uporabljali tudi za prevoz ljudi.
“Narobe bi ravnal, če se ne bi držal projektne dokumentacije,” je dejal Stanko Ožbot, vodja službe za varstvo pri delu na Primorju d. d. Na vprašanje tožilke, ali bi pravočasna zamenjava glasnega reduktorja kaj pripomogla k brezhibnemu delovanju dvigala, je povedal: “Odločitev, ki jo je sprejel Marjan Paljk, zadolžen za montažo, vzdrževanje in delovanje žerjavov, da žerjav z glasnim reduktorjem lahko nemoteno deluje, a v prvi prestavi z nižjimi obrati, je sprejel na osnovi izkušenj. Tudi jaz bi se tako odločil. Samo na osnovi izkušenj lahko veš, kaj določen zvok pomeni.”
Nov stroj - nov projekt
Tričlanski senat novogoriškega sodišča je z zanimanjem prisluhnil tudi Slavku Homanu, enemu izmed projektantov. Kot dolgoletni zaposleni v velenjskem premogovniku z izkušnjami na področju gradnje podobnih vertikalnih jaškov je pomagal pri pripravi okvirjev za strojni del projektne dokumentacije ČHE Avče. “Na enem izmed prvih sestankov z naročniki in izvajalci sem poudaril, da se z žerjavom, ki ga je za ta projekt izbral izvajalec, ne bo smelo prevažati ljudi,” se je spominjal in dodal, da ne ve, ali je bil kdo od obtoženih prisoten na tem sestanku.
“Zagotoviti bi morali specialni stroj za prevažanje, saj je bil ta žerjav namenjen za transport materiala. V primeru prevoza ljudi bi morali pridobiti posebno obratovalno dovoljenje. Strojev, ki lahko prevažajo ljudi, pa ni veliko na tržišču. Po navadi jih morajo izdelati posebej za izbrani projekt. Obravnavni projekt bi morali spremeniti, če bi želeli uporabiti drug stroj.”
Glavna obravnava se bo nadaljevala konec marca, ko bo sodni senat nadaljeval z dokaznim postopkom in zasliševanjem prič, ki sta jih predlagala tako obramba kot tožilstvo.
ANA CUKIJATI