Hilda Tovšak lahko še toži državo zaradi pripora

Hilda Tovšak je med priporom v zadevi delavci na gradbišču Teš dvakrat prosila za premestitev v zapor, ki si ga je prislužila v zadevi Čista lopata, a sta bili obe prošnji zavrnjeni, je včeraj potrdil predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša.

LJUBLJANA > Edina napaka, ki sta jo po ugotovitvah vrhovnega sodišča naredili višji sodišči v Mariboru in Ljubljani, je bil predolg pripor za Hildo Tovšak. Ta bi zato lahko tožila državo.

Odločanje o zadevi Čista lopata je potekalo pravilno, v primeru delavcev na gradbišču Teš pa je bila storjena ena strokovna napaka. Sodišče po tistem, ko je tožilec 12. aprila prekvalificiral kaznivo dejanje v milejšo obliko kaznivega dejanja, Tovšakovi ni odpravilo pripora. To so ugotovitve Vrhovnega sodišča, ki je zaradi očitkov o napakah, ki so pripeljale do skoraj enotedenskega iskanja Hilde Tovšak, preverjalo delo višjih sodišč v Ljubljani in Mariboru.

Za sodnico, ki ni opazila, da bi morala 12. aprila odpraviti pripor, zaradi česar je Tovšakova za zapahi ostala še več kot mesec dni, nato pa odšla na prostost tik pred podaljšanjem pripora zaradi ponovitvene nevarnosti, bo predsednik Vrhovnega sodišča Branko Masleša predlagal oceno sodniške službe.

Tovšakovi bi lahko še plačali

Tovšakova bi zaradi predolgega pripora zdaj lahko tožila državo, česar Masleša ne zanika. “Tu ne gre za tarifo, ampak za to, koliko je človek prizadet,” o višini odškodnine, ki bi jo lahko zahtevala padla gradbena baronica razmišlja predsednik vrhovnega sodišča.

Masleša je včeraj potrdil, da je Tovšakova med trajanjem pripora sodišče dvakrat (19. in 29. aprila) prosila za premestitev v zapor na prestajanje 14-mesečne zaporne kazni v zadevi Čista lopata. Pojasnila o razlogih, zakaj Tovšakovi ni bilo ugodeno, so bila včeraj skopa in zmedena, saj naj bi se Masleša s tem seznanil šele v ponedeljek zvečer, ko je z obema zavrnitvama javnost seznanil poslanec SDS Vinko Gorenak.

Pripor je strožji

Iz sodne prakse izhaja, da je obsojenec oddan na prestajanje kazni le, če je priprt zaradi iste zadeve, kot bi moral prestajati zaporno kazen, pojasnjuje Masleša. Podpredsednica Vrhovnega sodišča Nina Betetto na vprašanje, zakaj Tovšakovi z zaporom niso “ugodili” takoj, ko so jo izpustili iz pripora, pojasnjuje, da o zadevah, ki so že bile zavrnjene, ni mogoče še enkrat odločati. Sicer pa se pripor in zapor razlikujeta. “Režim pripora je strožji od zapora,” poudarja Nina Betetto. Zaporniki lahko telefonirajo, se sprehajajo, nekateri gredo čez konec tedna na prostost.

Pličanič že pripravil spremembe

“Napaki sta bili dve: Tovšakova je bila nezakonito v priporu in ni bilo pravočasno poskrbljeno, da bi bila v priporu zakonito,” se je na poročilo sodstva odzval pravosodni minister Senko Pličanič, ki je iz Masleševega nastopa slišal še vedno enak splošni ton, ki je “zavračanje vsake kritike”. Tudi on se zaveda, da bi Tovšakova zaradi meseca dni nezakonitega pripora zdaj lahko zahtevala odškodnino.

Razmere v slovenskem sodstvu so slabe, še naprej vztraja Pličanič, ki že za petek napoveduje predstavitev zakonodajnih sprememb. Te naj bi povečale odgovornost in učinkovitost sodnikov z nadzorom nad hitrostjo sodišč pa tudi večjo moč izvršilne veje oblasti.

JANA KREBELJ

---