France Krašovec ni zlorabil položaja

France Krašovec, nekdanji predsednik uprave koprskega Cimosa, ni kriv, je danes popoldne sodbo v imenu ljudstva razglasil koprski okrožni sodnik Matevž Gros. Krašovec se je zagovarjal zaradi kaznivega dejanja zlorabe položaja, ki naj bi se zgodila ob prodaji stavbe v Zagrebu pred skoraj dvajsetimi leti. Državna tožilka je za nekdanjega prvega moža Cimosa predlagala dve leti in pol zapora.

Nekdanjemu predsedniku uprave Cimosa Francetu Krašovcu je po 
današnji  oprostilni sodbi  in  po skoraj dvajsetih letih  od sklenitve 
posla le odleglo (ob njem levo odvetnik Franc Rojko). Foto: Sijan Pretnar
Nekdanjemu predsedniku uprave Cimosa Francetu Krašovcu je po današnji oprostilni sodbi in po skoraj dvajsetih letih od sklenitve posla le odleglo (ob njem levo odvetnik Franc Rojko). Foto: Sijan Pretnar

KOPER > France Krašovec, ki je v koprski Cimos prišel konec leta 1996, je krivdo v tem primeru na koprskem okrožnem sodišču zanikal že pred štirimi leti, nato pa pri tem vztrajal tudi na začetku sojenja maja leta 2016. Pred kratkim je to ponovil, ko je pred koncem sojenja dopolnil svoj zagovor.

Obtožba mu je očitala zlorabo položaja, ki naj bi jo zagrešil leta 2001. Takrat je Cimos nedokončano zgradbo v Zagrebu prodal družbi Berny Commerce. Zgodba pa se je začela zapletati že pred tem, naložbo v Zagrebu je za Cimos gradila družba Gradis, ki je med vojno odstopila od gradnje, kasneje pa končala v stečaju. Že pred tem je del stavbe od Gradisa kupilo podjetje Cef-ing. Po obtožbi naj bi Krašovec s prodajo stavbe družbi Cimos Buzet pridobil 1,5 milijona protipravne premoženjske koristi. Vedel naj bi namreč, da je družba Cef-ing že kupila del omenjene nepremičnine.

Tožilka je predlagala dve leti in pol zapora

Med sojenjem so zaslišali številne priče in pregledali zajetno dokumentacijo, med drugim tudi sodbe hrvaških sodišč. Višja državna tožilka Tamara Pahor je danes vztrajala pri obtožbi proti Krašovcu. Vztrajala je, da je Krašovec vedel, da Cimos ni bil edini lastnik stavbe v Zagrebu. Spomnila je na pogodbo o sofinanciranju med Cimosom in Gradisom, po kateri je bil Gradis 46-odstotni lastnik zgradbe in jo je zato lahko prodal družbi Cef-ing (kasneje sta se v postopku kot njeni pravni naslednici in oškodovanki pojavili družbi Soft-ing in Hormes). Prodaji Cef-ingu je Cimos oporekal, vendar so hrvaška sodišča njegovo tožbo zavrnila, je dodala tožilka.

“Cimos je prodal stavbo, kot da bi bil edini lastnik,” je dejala. Prepričana je, da je bila prodaja družbi Berny Commerce neupravičena. Cimos je sicer že pred tem sklenil pogodbo z Montmontažo, a je posel padel v vodo. Kupnina je šla na račun družbe Cimos Buzet, s tem pa naj bi Krašovec tej Cimosovi hčerinski družbi pridobil 1,5 milijona evrov protipravne premoženjske koristi. Državna tožilka je sodniku Matevžu Grosu predlagala, da Krašovca spozna za krivega in mu prisodi dve leti in pol zapora ter denarno kazen.

Zagovornik: ne gre za kaznivo dejanje

Odvetnik Franc Rojko, ki zagovarja Krašovca, pa je nasprotno menil, da bi moral sodnik Krašovca oprostiti: “Ne le zaradi ugotovitev v tem dokaznem postopku, ampak prvenstveno zato, ker dejanje, ki se mu ga očita, ni kaznivo dejanje.” Odvetnik je pojasnil, da Krašovec nepremičnine v Zagrebu ni prodal, da bi komur koli pridobil protipravno premoženjsko koristi. “V konkretnem primeru ne gre za zlorabo položaja. Krašovec je ravnal v skladu s svojimi pooblastili in v interesu družbe, ki jo je zastopal. V njegovem ravnanju ni bilo protipravnega ravnanja,” je poudaril odvetnik.

Spomnil je, da je že nekaj let pred prihodom Krašovca v družbo delavski svet sprejel sklep, da Cimos proda nepremičnine, ki jih ne potrebuje. Imenovali so tudi komisijo, ki se je na podlagi programa dezinvestiranja ukvarjala s prodajo nepremičnin, tudi nepremičnine v Zagrebu.

Odvetnik je omenil preiskavo proti Krašovcu in še dvema osumljenima na Hrvaškem, ki še ni končana. Po sklepu o sodni preiskavi naj bi Krašovcu očitali ravno obratno kot koprsko tožilstvo, da kupnina od prodaje stavbe (ki menda ni sporna) ni bila nakazana na račun družbe Cimos Buzet, temveč na račun družbe Cimos International v Kopru. Odvetnik Rojko se ni mogel izogniti oceni, da so se znašli v “kaotični situaciji”.

Pomanjkanje dokazov

Sodnik Gros je Krašovca zaradi pomanjkanja dokazov oprostil očitkov iz obtožbe. Stroški kazenskega postopka, tudi stroški zagovornik bremenijo proračun. Sodba še ni pravnomočna. V obrazložitvi sodbe je sodnik pojasnil, da se je velik del dogajanja v zvezi s stavbo v Zagrebu začel, preden je Krašovec prišel v Cimos.

“Postavlja se vprašanje, kaj je vedel, kaj bi mogel vedeti in kaj je bil dolžan vedeti,” je dejal. Nekaj je zagotovo vedel, vprašanje pa, ali toliko, kot je potrebno za kaznivo dejanje. Dodal je, da je bila tudi pogodba med Cimosom in Gradisom z današnjega zornega kota precej nenavadna. Jasno pa je bilo navedeno, da bo solastništvo določeno, ko bo objekt zgrajen in bo imel uporabno dovoljenje. Gradis tako ob prodaji ni imel lastninske pravice, je ugotovil sodnik. Dodal je, da ni prav jasno, kdo je dobil protipravno premoženjsko korist, ali Cimos ali Cimos Buzet.

Sicer pa se v četrtek nadaljuje sojenje zaradi Cimosovih prebarvanih strojev in goljufije, s katero naj bi nekdanji vodilni in zaposleni v Cimosu in nekaterih hčerinskih družbah oškodovali blagajno EU. Krašovec je v tej zadevi eden ob obtoženih, ki od začetka sojenja vztrajajo, da niso krivi.


Najbolj brano