Februarja končno prve blazine
Kronika
30. 12. 2013, 15.16
, posodobljeno: 31. 10. 2017, 02.53
Čeprav gre za življenja ljudi, je toga birokracija za najmanj leto dni ustavila postavitev naletnih mehov v niše avtocestnih predorov. Dars je moral najprej prositi ministrstvo za štirimetrsko skrajšanje niš, potem pa štirimetrske mehove uskladiti z vrsto predpisov.
V nišo v predoru Dekani so pred dobrima dvema letoma postavili odbojno ograjo Foto: Danijel Cek
LJUBLJANA
> Na Darsu še nimajo vseh papirjev v rokah, kljub temu pa napovedujejo, da bodo prve mehove namestili čez dober mesec.
Z vprašanjem varnosti v predorskih nišah so se na Darsu začeli intenzivneje ukvarjati leta 2011, po nekaj trčenjih v stene niš. Do leta 2010 pri nas namreč ni bilo takšnih nesreč, od takrat dalje pa je v stenah odstavnih niš izgubilo življenje že osem ljudi, nekaj pa jih je trk preživelo z izredno hudimi poškodbami. Kar štirje vozniki so umrli v prvi niši predora Kastelec, eden v prvi niši predora Dekani, trije pa v štajerskih predorih. Za nekaj primerov je policija nedvomno dokazala, da je šlo za samomor.
Odločitev o zavarovanju zadnjih sten odstavnih niš v avtocestnih predorih je bila znana že poleti 2012. Pred tem so strokovnjaki ljubljanske strojne fakultete namreč preučili možne rešitve in Darsu pred-lagali postavitev naletnih blazin, kakršne varujejo voznike na avtocestnih razcepih. Ker pa so predorske niše prekratke, da bi vanje postavili običajne, najmanj sedemmetrske naletne mehove, so se na Darsu odločili, da bi postavili štirimetrske.
S tem bi nišo skrajšali za štiri metre, v takšni niši pa bi se še vedno lahko ustavil tudi najdaljši tovornjak. Štirimetrski mehovi bi zagotavljali varnost voznikom pri trku s hitrostjo do 80 kilometrov na uro. “Povedano po domače, voznik, ki bi zadel v meh s hitrostjo 80 kilometrov na uro, ne bi smel utrpeti niti enega zloma,” je za PN pred časom pojasnil strokovni sodelavec Darsa Jan Sajovic.
Po analizi strokovnjakov in odločitvi Darsa pa so se šele začele težave. Dars je moral najprej zaprositi ministrstvo za infrastrukturo za dovoljenje, da odstavne niše skrajšajo za štiri metre. Ministrstvo je dovoljenje tudi izdalo. Vmes so morali celo prepričevati odgovorne, da za postavitev blazin ne potrebujejo gradbenega dovoljenja, nato pa se je začelo zapleteno usklajevanje novih blazin s številnimi predpisi.
Štirje metri težav
Pri nas so namreč certificirani le naletni mehovi, ki jih uporabljajo na odprtih cestah in so dolgi najmanj sedem metrov. Štirimetrskih blazin pa ni nihče nikoli certificiral, ker jih doslej nismo potrebovali. Kot pojasnjujejo na Darsu, v Sloveniji zakonodaja ne dovoljuje upravljalcu ceste, da bi na ceste postavil naprave, ki odstopajo od standardov. Takšno rešitev namreč poznajo ponekod v tujini.
“To je bil razlog za cel sklop aktivnosti, s katerimi smo predviden ukrep zaščite zaključne stene predorske niše le uspeli uskladiti s predpisi,” je pred dnevi pojasnil tiskovni predstavnik Darsa Marjan Koler. V ta namen je načrte za štirimetrske naletne mehove Dars poslal na certificiranje celo v Nemčijo. Ali so Nemci izdali certifikat, na Darsu ne pojasnjujejo, očitno pa so z nemškim certifikatom ali brez njega zdaj vendarle končali vse postopke.
V nekaterih evropskih državah so avtocestne niše zaščitili s poševno postavljeno betonsko ograjo ali z jekleno odbojno ograjo. Glede na dejstvo, da je večina voznikov, ki so trčili v stene naših avtocestnih niš, zapeljala vanje diagonalno, betonske ograje ne bi predstavljale nikakršne zaščite. Jeklena ograja bi nase prevzela le del sile vozila, še vedno pa ne bi obvarovala pred najhujšimi posledicami.
Prvi mehi že kmalu
Napovedane postavitve mehov aprila in potem v prvih dneh septembra ni bilo, zdaj pa naj bi delavci ajdovskega podjetja Petrič prvi meh končno postavili februarja. V naših avtocest-nih predorih naj bi s takšnimi mehovi zaščitili zadnje stene vseh 19 odstavnih niš, razen petih niš v predoru Karavanke, kjer bodo postavili le ograje. Posel je vreden nekaj manj kot 200.000 evrov, predstavniki Darsa in ajdovskega podjetja Petrič pa so se o konkretnem poteku del dogovorili na sestanku dan pred božičem.
“Potrebna dokumentacija in certifikat bodo na Dars dostavljeni v prvih dneh januarja 2014. Ker ne pričakujemo novih zapletov, predvidevamo, da se bo njihova montaža lahko začela v februarju 2014. Po potrditvi dokumentacije izvajalec namreč potrebuje približno 20 dni za dokončanje prvih blažilnikov trkov, ki jih bo potem sproti vgrajeval v predorske niše,” je pojasnil Koler.
DANIJEL CEK