Državna tožilka naj bi ravnala koruptivno

Višja državna tožilka Dragica Kotnik, doma iz Kopra, naj bi po oceni komisije za preprečevanje korupcije uresničila vse znake korupcije in ravnala v nasprotju z zahtevano integriteto uradnih oseb, zato jo bodo naznanili policiji. Tožilkin odvetnik Franci Matoz pa poudarja, da v tem primeru korupcije ni bilo.

Tožilki Dragici Kotnik v komisiji za preprečevanje korupcije očitajo, da je z umikom obtožnega predloga ravnala koruptivno Foto: STA
Tožilki Dragici Kotnik v komisiji za preprečevanje korupcije očitajo, da je z umikom obtožnega predloga ravnala koruptivno Foto: STA

LJUBLJANA> Komisija za preprečevanje korupcije je januarja dobila prijavo, da je višja državna tožilka Dragica Kotnik iz specializirane skupine tožilcev umaknila obtožni predlog zoper nekdanjega blejskega komandirja Milana Karbo, pri čemer naj bi kršila predpise, ki določajo postopke izločitve in poravnave.

Tožilstvo je proti Karbi marca 2010 vložilo obtožni predlog zaradi kaznivega dejanja prikrivanja (uporabil oziroma prodal naj bi domnevno ponarejeno vinjeto). Še isti mesec je ljubljansko okrajno sodišče izdalo sodbo o kaznovalnem nalogu, s katerim je obtoženemu izreklo pogojno obsodbo. Karba je sodbi ugovarjal, zato je sodišče 14. novembra lani razpisalo glavno obravnavo.

Je umik sledil hišnim preiskavam?

Komisija je o svojih ugotovitvah obvestila tudi vrhovno državno tožilstvo in predlagala, da proti tožilki uvedejo disciplinski postopek oziroma delni nadzorstveni pregled nad njenim delom. Iz urada generalnega državnega tožilca Zvonka Fišerja so sporočili, da je bil konec februarja odrejen strokovni nadzor nad delom državne tožilke, uvedba morebitnega disciplinskega postopka pa je odvisna od ugotovitev strokovnega nadzora. V uradu so pojasnili, da postopek še ni končan, saj je bil zoper ugotovitve nadzora podan ugovor.

Tožilstvo je na obravnavi zastopala Kotnikova, bivšega blejskega komandirja pa je zagovarjal odvetnik Franc Rojko iz odvetniške družbe Matoz. Karba je dejanje zanikal, tožilka pa je predlagala zaslišanje dodatnih prič, zato je sodnica obravnavo preložila na 11. januar 2012.

Vmes pa so se zgodile hišne preiskave pri Dragici Kotnik, saj naj bi jo sumili zlorabe tožilskih pooblastil. Kriminalisti so hišne preiskave opravili 5. decembra lani, tožilka pa je za zastopanje pooblastila odvetnika Francija Matoza.

Deset dni zatem je odvetnik Matoz ljubljansko okrajno sodišče obvestil, da je Karba na račun pediatrične klinike nakazal 300 evrov. Čez tri dni pa je tožilka Kotnikova sodišče obvestila, da umika obtožni predlog in pojasnila, da je obtoženi v skladu z dogovorom na glavni obravnavi 14. novembra pediatrični kliniki nakazal dogovorjeni znesek.

Komisija za preprečevanje korupcije je ugotovila, da iz zapisnika z glavne obravnave 14. novembra izhaja, da dogovora na obravnavi ni bilo.

Po mnenju komisije je Kotnikova z umikom obtožnega predloga Karbi omogočila, da se je izognil ugotavljanju kazenske odgovornosti po predpisanem postopku. Umik obtožnega predloga naj bi se zgodil, ko je tako obtoženega Karbo kot višjo državno tožilko, kot osumljenko v drugem postopku, zastopala odvetniška družba Matoz. V komisiji zato ocenjujejo, da je tožilka s svojim ravnanjem uresničila vse znake korupcije in ravnala v nasprotju z zahtevano integriteto uradnih oseb.

“Tožilka bi se morala izločiti”

Člani senata, ki so obravnavali ta primer, so zato prepričani, da bi se morala tožilka iz omenjene zadeve izločiti in to sporočiti svojim nadrejenim.

Tožilka je v odgovoru komisiji očitke zavrnila in sporočila, da ji noben predpis ni nalagal izločitve iz omenjenega postopka. Odločitev o umiku obtožnega predloga naj bi sprejela, še preden je odvetniku Matozu izdala pooblastilo.

Odvetnik Franci Matoz ocenjuje, da so ugotovitve komisije zmotne. “Tožilka v tem primeru ni ravnala koruptivno, saj je odstopila od pregona zaradi uporabe ene domnevno ponarejene vinjete proti plačilu zneska v korist bolnišnice za otroke. Ta postopek ni nikakor povezan z menoj, saj v času, ko je bila odločitev sprejeta, nisem zastopal Kotnikove,” zagotavlja odvetnik Matoz. “Resnično pa je presenetljivo, da takšne vneme organov pregona, kot je v primeru ene same domnevno ponarejene vinjete v vrednosti 95 evrov, nismo zasledili v tako imenovani aferi Baričevič, pa pri Vegradu, Merkurju,” še dodaja Matoz. SIJAN PRETNAR


Najbolj brano