Družbo naj bi oškodovali za 7000 plač

Sojenje v zadevi Iskra Avtoelektrika se je včeraj z zaključnimi besedami tožilca in pooblaščenca oškodovane družbe prevesilo v sklepno fazo. Okrožni državni tožilec iz specializiranega državnega tožilstva Edvard Ermenc je za vse štiri obtožence predlagal zaporne in denarne kazni.

KOPER > Pooblaščenec Iskre Avtoelektrike Uroš Ilič pa je predlagal senatu, naj odloči tudi o premoženjsko-pravnem zahtevku, če bo obtožene spoznal za krive, in naj odločitve ne prelaga na civilni oddelek.

Tri leta in pol po vloženi ovadbi in po 15 glavnih obravnavah bo domnevni neuspeli menedžerski prevzem šempetrske Iskre Avtoelektrike v kratkem dobil sodni epilog na prvi stopnji. Prihodnji teden bodo zaključne besede predstavili zagovorniki in obtoženi, tožilec in pooblaščenec Iskre Avtoelektrika pa sta to storila že včeraj.

Predlog: od treh do šestih let zapora

Okrožni državni tožilec iz specializiranega državnega tožilstva Edvard Ermenc je za Tadeja Vidica in Ivana Lisjaka predlagal štiri leta zapora in plačilo tisoč dnevnih zneskov, za Darja Stepančiča tri leta zapora in 800 dnevnih zneskov, za Marjana Groffa pa šest let zapora in 1300 dnevnih zneskov. “Predlagane kazni so različne glede na vlogo, ki so jo imeli,” je dejal Ermenc in dodal, da je imel Groff, direktor družbe SFM, ki je šla v stečaj, najpomembnejšo. Kot olajševalno okoliščino je navedel vlogo pokojnega predsednika uprave Iskre Avtoelektrike Aleša Nemca, pri Vidicu pa tudi skrb za tri mladoletne otroke.

Je pa sodišču predlagal, naj zoper Groffa zaradi begosumnosti odredi pripor. To je utemeljil z dejstvom, da gre za veliko oškodovanje, da je zanj predlagal visoko kazen in da v Sloveniji nima omembe vrednega premoženja, ima pa ga v tujini. “Pripor je sorazmeren ukrep, strinjam pa se tudi s plačilom varščine, če jo bo ponudil, in sicer v višini 100.000 evrov.” Sicer pa je Ermenc v zaključnih besedah dejal, da po zagovorih obtoženih vztraja pri obtožnem aktu. Nesporno je, da je bila uprava Iskre Avtoelektrike v času oškodovanja tričlanska, poleg pokojnega Nemca kot predsednika sta v njej sedela še Vidic in Lisjak, Stepančič pa je bil direktor direkcije financ. “Morali bi ravnati pošteno in vestno v dobro družbe,” je dejal Ermenc in dodal, da udeležba obtoženih pri poslih, ki jim jih očita obtožba, ni sporna, opira pa se na listinske dokaze.

Družba SFM ni imela nobenega realnega odnosa do Iskre Avtoelektrike in njena poroštva v teh primerih niso bila ekonomsko upravičena. Šlo je za veriženje posojil, s katerimi so skušali obtoženi prikriti potencialne obveznosti Iskre Avtoelektrike. “Po prepričanju tožilstva je vsem obtoženim dokazana naklepna zloraba položaja. Da naj bi šlo za poskus menedžerskega prevzema, je med sojenjem pokazalo več dokazov,” je dejal Ermenc. Pojasnil je, da je tudi Groff v izjavi in ugovoru na začetek stečajnega postopka družbe SFM večkrat omenil, da so se zbirala sredstva za potrebe menedžerskega prevzema. Tudi stečajni upravitelj SFM Janez Artič je navedel, da gre po njegovem mnenju za lastninjenje, ki se ni izšlo.

Nespornih več kot sedem milijonov

Ermenc je še dejal, da so obtoženci med sojenjem v obširnih zagovorih skušali prevaliti odgovornost na pokojnega Nemca. Na eni strani so trdili, da z načrtovanim menedžerskim prevzemom niso bili seznanjeni, po drugi strani pa, da je šlo za obvarovanje pred sovražnim prevzemom s strani družbe Areal. Višino oškodovanja (nekaj več kot sedem milijonov evrov) pa dokazujejo listine.

Uroš Ilič, pooblaščenec Iskre Avtoelektrike, je dejal, da po vseh obravnavah ostaja nesporna okoliščina, da je bila družba oškodovana za več kot sedem milijonov evrov. “Gre za 7000 povprečnih plač, za 600 let dela. To škodo, z minimalnimi odstopanji, ugotavljajo vsi štirje izvedenci.” Dejal je, da je višina škode tako resna, da je treba postopek peljati resno do konca.

Poudaril je, da se v slovenskem prostoru še ni zgodilo, da bi kdo ovadil sočlane uprave podjetja, kot je to storil Igor Mihajlović, ki je priznan strokovnjak. “Ne gre za neresno podtikanje, odločitev je sprejel po skrbni analizi.” Obtožencem je dejal, da so izbrali odlično obrambo in enakost orožij v tem postopku ni bila zagotovljena, seveda v breme države, saj tožilec ni imel nobene strokovne pomoči. “Gre za listinski delikt, za področje gospodarske kriminalitete, kjer listine izkazujejo vse elemente. Tega se je zavedala tudi obramba, ki je z raznimi manevri skušala zavesti senat.” Ilič je med drugim dejal, da oškodovana družba ne dvomi v del zagovora, da so za prevzem potrebovali zunanjega partnerja, saj tega z notranjimi sredstvi ni bilo mogoče storiti.

Dodal je, da Iskra Avtoelektrika ne nasprotuje menedžerskemu prevzemu, ki je uveljavljena mednarodna praksa, če menedžment pri tem ne zlorablja notranjih informacij in za to uporablja lastna sredstva. Uprava, ki je nasledila Nemčevo, pa ni mogla storiti ničesar drugega, kot da nastale obveznosti pokrije. Sodišču je predlagal naj odloči tudi o premoženjsko-pravnem zahtevku Iskre Avtoelektrike, če bo obdolžence spoznalo za krive. “Skrajno neodgovorno bi bilo, če bi senat to prevalil na civilni oddelek,” je dejal in dodal, da je škoda v tem primeru jasno ugotovljena, postopek traja že tri leta in pol, pravdni postopek pa bi lahko trajal še nekaj let.

Predsednik senata Julijan Glavina je sicer pred zaključnimi besedami Ermenca in Iliča prebral še nekaj listin, zavrnil pa je predlog Groffovega zagovornika Dejana Markovića, naj sodišče pri NKBM pridobi poroštveno pogodbo Zvona Ena Holding in naj zasliši nekaj prič, ki bodo lahko pojasnile podrobnosti v zvezi z odkupom 391.000 delnic Iskre Avtoelektrike. Predlagal je tudi, naj se izvedenka ekonomske stroke na podlagi listin opredeli do celotnega finančnega toka oziroma dopolni izvedensko mnenje, kar je senat prav tako zavrnil.

Zagovorniki in obtoženi bodo zaključne besede predstavili prihodnji teden. Do tedaj naj bi dobili tudi prepis zvočnega posnetka z obravnave 4. junija, saj so zagovorniki opozorili, da ga niso prejeli. SILVA KRIŽMAN

---