Darila dobaviteljev na račune zdravnikov v tujini

Zneski, ki so jih od dobaviteljev medicinske opreme in pripomočkov na račune v tujini dobivali posamezni zdravniki, naj bi se gibali od deset do več kot 100.000 evrov.

VALDOLTRA, LJUBLJANA > Preiskava Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU), s katero so se lotili sistemske korupcije v zdravstvu, je včeraj pripeljala kriminaliste tudi v Ortopedsko bolnišnico Valdoltra. V. d. direktorja Radoslav Marčan ni med osumljenimi.

“Preiskava v naši hiši poteka danes od 7. ure zjutraj in še ni končana. Kriminaliste zanima podkupovanje, korupcija, kuverte ... Mislim, da gre za obdobje od leta 2008 do leta 2013. Za zdaj gre za posamezne zdravnike, več bomo lahko povedali, ko bo preiskava končana,” je včeraj na kratko komentiral dogajanje v.d. direktorja Ortopedske bolnišnice Valdoltra Radoslav Marčan.

Tudi o odgovornosti predstojnikov

Po neuradnih podatkih naj bi začasno pridržali zdravnika ortopeda Roberta Cirmana in vodjo lekarne Natašo Faganeli. Marčan ni želel komentirati, ali gre za posle z dobavitelji opreme, je pa pojasnil, da sam ni v preiskavi in tudi nekdanji direktor ne.

Se pa to, kot je na novinarski konferenci NPU povedal vodja preiskave Robert Slodej, lahko spremeni, saj bodo v nadaljevanju ugotavljali tudi odgovornost predstojnikov zdravstvenih ustanov zaradi nevestnega dela v službi. “Če je nekdo pet let izvajal takšno dejavnost, se vprašamo za vlogo predstojnika, ki vodi takšen zavod,” je dejal Slodej.

Ortopedska bolnišnica Valdoltra je bila včeraj le ena od ustanov, ki so se znašle v vrtincu preiskave. Kar 58 jih je potekalo na območjih policijskih uprav Koper, Ljubljana, Novo mesto, Celje in Maribor, preiskovalci pa so iskali dokaze za korupcijska kazniva dejanja nedovoljenega dajanja in sprejemanja daril. Ta naj bi se dogajala od leta 2008 dalje, med 13, ki so jih včeraj začasno pridržali, pa je šest zaposlenih v zdravstvenih ustanovah (od teh štiri vodje oddelkov in dva kirurga), dve vodji lekarn v zdravstvenih ustanovah in pet predstavnikov dobaviteljev medicinske opreme in pripomočkov.

Na račune v tujini 1,18 milijona evrov

Osumljeni so storitve 59 kaznivih dejanj, prejemniki daril naj bi spravili v žep oziroma na svoje račune v tujini 1,18 milijona evrov, za kolikor so tudi oškodovali zdravstveno blagajno. Po Slodejevih besedah so dobavitelji prek povezanih družb iz tujine nakazovali denar na transakcijske račune, ki so jih zdravniki oziroma drugi zaposleni v zdravstvu odprli na Hrvaškem, v Avstriji in Nemčiji.

“S preiskavami nadaljujemo, že do zdaj smo našli precej koristnega obremenjujočega materiala, tudi gotovino, zlate palice ...,” je povedal Slodej. Ob tem je pohvalil odlično sodelovanje z ministrstvom za zdravje oziroma ministrom Karlom Erjavcem in državno sekretarko, ki sta zagotovila, da so preiskovalci v vseh zdravstvenih ustanovah delovali nemoteno in da so predstojniki sodelovali z njimi.

“Zakaj so tako dragi zdravstveni pripomočki oziroma druga zdravstvena oprema? To izhaja iz javnih naročil, ki so jih, to lahko trdim, prilagajali prav zaradi izvrševanja kaznivih dejanj. Struktura cene je postavljena tako, da je del denarja namenjen za nedovoljena darila, kot se reče strokovno, ali - po domače - za podkupnine,” je pojasnil Slodej. Za podkupnine naj bi tako šlo od pet do 20 odstotkov cene dobavljenega blaga.

Trije so tudi sodni izvedenci

Zanimivo je tudi, da so trije od osumljenih, zaposlenih v zdravstvenih ustanovah, sodni izvedenci in predavajo na medicinski fakulteti. V dogovoru s specializiranim državnim tožilstvom, ki usmerja preiskavo, se niso odločili za privedbe osumljencev k preiskovalnemu sodniku, je pojasnil Slodej in dodal, da so v fazi pridobivanja podatkov iz tujine. Ko jih bodo imeli, bodo preučili vse informacije in se odločili za nadaljnje korake.

V vseh primerih naj bi šlo za iste dobavitelje medicinske opreme in pripomočkov, in sicer tri družbe, ki nastopajo kot posredniki veletrgovin iz tujine. Po Slodejevih besedah je šlo za “podjetniško” delovanje, saj so obračune delali vsake tri mesece, višina nagrade pa je bila odvisna od vrednosti dobave blaga. Na račune v tujini naj bi tako “kapljalo” od deset do več kot 100.000 evrov. “Ta milijon bi lahko namenili za kaj drugega oziroma bi lahko bila dobava blaga cenejša,” je dejal Slodej in dodal, da so dobili dve anonimni prijavi in tri kazenske ovadbe. Enemu od dobaviteljev naj bi bilo namreč zadosti in se je odločil, da ne bo več plačeval.

Davčni urad se še ni odzval

Odziva davčnega urada, kateremu je NPU predlagal sodelovanje, saj gre za veliko količino neobdavčenega denarja, še niso dobili. Je pa NPU že dal pobudo za zavarovanje protipravne premoženjske koristi na transakcijskih računih oziroma na premoženju osumljenih.

Sicer pa je Darko Majhenič, direktor NPU, pojasnil, da so močno okrepili svojo vlogo pri preiskovanju korupcijskih kaznivih dejanj. “Veliko teh dejanj je tudi posledica sistemske korupcije, za katero je značilen prodor koruptivnih praks na različnih področjih, zlasti izpostavljenih: bančni sistem, zdravstveni sistem, sistem načrtnega izrabljanja evropskih sredstev, javnih naročil in drugih.” Opozoril je, da se posledice kažejo tudi v zapletenosti in prilagojenosti zakonodaje, postopkih javnih naročil in namernemu okoriščanju.

Generalni direktor policije Stanislav Veniger je konec avgusta ustanovil posebno delovno skupino za odkrivanje kaznivih dejanj, ki so povezana s sistemsko korupcijo in včerajšnje preiskave so tudi rezultat tega. “Menimo, da je nastopil čas za prevzemanje odgovornosti posameznikov za koruptivna ravnanja. Ne samo moralne, ampak tudi kazenske,” je dodal Majhenič.

Minister pričakuje širitev preiskav

Preiskave v zdravstvu so sicer včeraj močno odmevale, še posebej zato, ker je prav zaradi “nemoči” pri reševanju določenih sistemskih zadev nedavno odstopil zdravstveni minister Tomaž Gantar.

Karl Erjavec, ki je začasno prevzel vodenje tega resorja, pričakuje, da se bodo preiskovalci lotili tudi investicij, razpisov in nabave medicinske opreme. Po njegovih besedah je treba ugotoviti tudi odgovornost vodilnih kadrov. “Ne gre samo za to, ali si sprejel podkupnino ali ne, ampak za to, ali si ustrezno ukrepal, če si za to vedel,” je dejal Erjavec.

Predsednika Zdravniške zbornice Slovenije Andreja Možino včerajšnja preiskava ni presenetila. “Slovenija boleha za sistemsko korupcijo in slabo poslovno prakso, zdravstvo pa ni nikakršna izjema,” je dejal. Pričakuje, da bodo morebitne ugotovljene nepravilnosti tudi strogo kaznovane.

Da je skrajni čas, da so se preiskovalci zganili, pa je komentiral predsednik zdravniškega sindikata Fides Konrad Kuštrin. Ob tem je spomnil na afero iz leta 2003 zaradi spornega nakupa operacijskih miz v ljubljanskem kliničnem centru. Že tedaj je namreč opozarjal, da je to le vrh ledene gore, vendar ni bilo posluha, da bi pristojni zagrizli v to.

Direktor Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije Metod Mezek se, kot je povedal, strinja s pregonom koruptivnih ravnanj, ob tem pa je dodal, da je zdravstvo del družbe in je v zdravstvu verjetno toliko pozitivnih kot negativnih pojavov kot sicer v družbi. Če se bodo sumi korupcije izkazali za resnične, bodo morali direktorji zavodov še veliko več delati na poštenosti in korektnosti poslovanja, da jim povrnejo ugled.

Generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Samo Fakin je poudaril, da so kriminalistične preiskave korak k transparentni porabi javnega denarja. V Lekarniški zbornici Slovenije takšne preiskave niso pričakovali, je povedal predsednik Miran Golub, je pa pozdravil razčiščevanje problematike korupcije tudi na tem področju.

Erik Brecelj, zdravnik na Onkološkem inštitutu in predstavnik Iniciative zdravnikov, ki že vrsto let opozarja na nepravilnosti v zdravstvu, pa je komentiral, da se je z včerajšnjo preiskavo začela zdravstvena reforma. Podrobnosti preiskave sicer ni poznal, saj je bil do popoldneva v operacijski dvorani. “Samo majhna pripravljenost politike, pa tako velik korak naprej,” je dejal Brecelj in opozoril še, da je slovenskega zdravstva, če se bo ustavilo le pri tem, konec.

SILVA KRIŽMAN

---