Celjski sodnik zahteval še višjo podkupnino

Kriminalisti so v primeru celjskega sodnika Milka Škoberneta, osumljenega jemanja podkupnine, med drugim izvajali prikrite preiskovalne ukrepe. Med preiskavo je bila njemu in še dvema osumljencema izročena navidezna podkupnina v višini 18.000 evrov, ki so si jo razdelili med seboj, so kriminalisti povedali na današnji novinarski konferenci.

LJUBLJANA> Preiskava suma storitve kaznivega dejanja jemanja podkupnine se je začela decembra lani takoj po prijavi. Glede na kazensko ovadbo je sodnik s posredovanjem dveh oseb za določena dejanja, povezana z opravljanjem svoje funkcije, prejel gotovino v višini 9000 evrov, za ista dejanja pa je zahteval še 50.000 evrov, je danes povedal vodja sektorja kriminalistične policije na Policijski upravi Celje Jože Senica.

Policisti so sum potrdili

V nadaljevanju so po njegovih besedah izvedli prikrite preiskovalne ukrepe in potrdili sum, da je sodnik leta 2009 res prejel 9000 evrov, vsi trije osumljenci skupaj pa so zahtevali še 50.000 evrov. Kasneje so prejeli 18.000 evrov navidezne podkupnine, si jo razdelili, osumljeni sodnik pa je svoj del denarja po besedah Senice položil na bančni račun ene od bank na območju Policijske uprave Celje.

V hišnih preiskavah zasegli številne dokaze

Trem osumljencem, poleg Škoberneta še direktorju podjetja Komunala Laško Marjanu Salobirju in celjskemu podjetniku Esadu Ramiću, so v sredo odvzeli prostost. Na podlagi odredbe sodišča je bilo opravljenih šest hišnih preiskav tako pri osumljenih doma, kot v gospodarskih družbah in prostorih sodišča v Celju, je pojasnil Senica.

Pri hišnih preiskavah so našli materialne dokaze, kot so računalniški podatki, listine, mobilni telefoni, zasegli pa so tudi del izročene navidezne podkupnine v višini 11.000 evrov.

Redki so se odzvali na prijavo korupcije

Vodja sektorja za gospodarsko kriminaliteto v Upravi kriminalistične policije Dušan Florjančič je povedal, da je bila v konkretnem primeru prijava korupcijskega ravnanja posredovana preko elektronske pošte, in sicer na več kot 20 različnih naslovov. Med njimi so bili tudi naslovi več državnih organov, vendar so se nanjo odzvali le redki. Takšna odzivnost po njegovih besedah “daje signal, da se družba ne zaveda v celoti nevarnosti, da gre za družbi nevarne pojave, ki ogrožajo temelje pravne države”.

Drastičen porast korupcije in premoženjske škode

Kot je povedal, korupcijska kriminaliteta sodi v področje gospodarske kriminalitete, v okviru katere je policija lani obravnavala 13.064 kaznivih dejanj. To je po njegovih besedah 41-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2009, ko je bilo obravnavanih 9259 gospodarskih kaznivih dejanj.

Občutno se je povečala tudi premoženjska škoda, ki je nastala zaradi storjenih gospodarskih kaznivih dejanj, in sicer s 193 milijonov evrov v letu 2009 na 505 milijonov evrov v letu 2010.

STA

---