Časarju se 100.000 evrov zdi žaljiva podkupnina

“Prodal sem dve stanovanji, imam prihranke, imel sem službe z dobrimi plačami, v zlatih časih tudi 10.000 evrov, sedel sem v več nadzornih svetih, ... zato je žaljivo namigovanje, da sem za darilo sprejel 100.000 evrov,” je v svojem zagovoru včeraj poudaril nekdanji prvi mož Luke Koper Robert Časar.

KOPER> Po treh predobravnalnih narokih, polnih zapletov, procesnih predlogov in celo groženj sodnici, se je včeraj končno začelo sojenje nekdanjemu prvemu možu koprske Luke Robertu Časarju, zaprtemu nekdanjemu poslancu slovenske nacionalne stranke Srečku Prijatelju in nepremičninskemu posredniku Marjanu Mikužu.

Tožilstvo jim očita več kaznivih dejanj ob nakupih parcel Orleške gmajne in sežanskega kompleksa Luna. Po prepričanju policije in tožilstva je Časar zlorabil položaj predsednika uprave Luke, ko leta 2008 z Mikuževim podjetjem ni podaljšal pogodbe o sodelovanju, ampak je dovolil, da je Mikuž najprej kupil zadnjih sedem parcel in jih nato dražje prodal Luki.

Če bi to storil po pogodbi, bi prejel 63.000 evrov provizije, tako pa je Mikuževo podjetje z zadnjimi parcelami Orleške gmajne zaslužilo 1,78 milijona evrov. Zgodba naj bi se ponovila pri nakupu kompleksa Luna, za katerega je Mikuž odštel 1,4 milijona, Luki pa prodal za 1,95 milijona.

Kaj je bilo v kuverti?

Razliko med zaslužkom s provizijo in s prosto prodajo naj bi si nato razdelili Mikuž, Prijatelj in Časar. Iz tega dogovora naj bi izhajalo 86.000 evrov nezakonite nagrade Časarju in 245.000 evrov Prijatelju.

Časar naj bi tako zlorabil položaj in sprejel podkupnino, Mikuž naj bi Časarju pomagal zlorabiti položaj in podkupil njega ter Prijatelja, Prijatelj pa naj bi Časarja napeljal k sprejetju nezakonitega darila, Mikužu pa pomagal podkupiti Časarja.

“Očitek, da mi je Mikuž izročil 36.000 evrov na Razdrtem in 50.000 na Kozini je nezaslišan,” je včeraj dejal Časar. Razkril je po njegovem dve pomembni pomanjkljivosti v Mikuževi zgodbi. Mikuž je namreč dejal, da je Časarja pripeljal šofer v restavracijo na Kozino z mercedesom. “Luka je imela službeni avto audi A8, potem pa Q7. Nemogoče, da bi se vozil s službenim mercedesom. Na Kozini pa ni restavracije, ampak pivnica!”

Časar je zatrdil, da ni zlorabil položaja in ne prejel nobenega darila. “Vsakemu je jasno, da so take zadeve nesprejemljive, da bi na javnem mestu, v lokalu ob kosilu zganjali takšne neumnosti.” V preiskavi pa je povedal, da pogodbe ni podpisal on, ampak drugi član uprave Luke (Marjan Babič, op. a), in pojasnil, da sta s Prijateljem tudi družinsko prijateljevala. Med zaslišanjem na policiji je potrdil, da mu je Mikuž v Razdrtem nekaj izročil: “Ne vem točno, kaj, pogodbe ali katastrske mape.” Včeraj je zatrdil, da tožilstvo proti njemu nima nobenega dokaza, razen Mikuževe izjave.

Rad bi imel denar

“Meni ne gre pripisati nikakršne posredniške vloge med njima,” je včeraj začel svoj zagovor Prijatelj in dejal, da bi na svojem računu zelo rad videl očitanih 245.000 evrov. “Bom kar prosil tožilko, naj mi pove, kje je videla ta denar. Tudi sam bi ga rad kje našel,” je sarkastično pripomnil tožilki Barbari Milič Rožman. Znova je poudaril, da mu sodijo že drugič za isto dejanje in da je zaradi tega v precepu, ali mu ne sodijo res pristransko.

“Midva sva bila poslovna partnerja, skupaj sva delala in jaz sem bil izigran. Kakšen koordinator bi lahko bil med Luko in Mikužem, če pa sam dve leti nisem vedel, da je ogoljufal mojo taščo,” je o Mikužu povedal Prijatelj. Zatrdil je, da je vse, kar je od Mikuža prejel, napisano in podpisano. “Nikogar nisem napeljeval k ničemur, nikoli se nisem dogovarjal o delitvi dobička,” je končal svoj zagovor in tako kot Časar ni hotel odgovarjati na vprašanja tožilstva.

Sicer pa je senat včeraj poslušal posnetek Prijateljevega pričanja v preiskavi, ko je prav tako zanikal vse obtožbe. Na vprašanje, od kod mu denar, je takrat odgovoril, da sta z ženo od tašče dobila dve parceli in ju prodala, zaslužila pa sta tudi s prodajo prve hiše.

Zaprt kot pes

Sicer pa je potarnal, da tudi veliko potrošijo. “Naša hiša ima tisoč kvadratnih metrov tlorisa. Samo za ogrevanje dam 15.000 evrov, šolnina za hčerko na Dunaju znaša 2000 evrov, 2800 evrov je bil voziček za mojo invalidno mamo. Jaz sem si vse to lahko privoščil, ker sem bil poslanec,” je dejal. Pred preiskovalno sodnico so ga nato premagala čustva: “Zaprt sem v celici kot pes. Nikogar nisem udaril. Delam v kuhinji, sem kuhar ena, zdaj so me povišali ...”

Prijatelju včeraj ni bilo všeč, da se javno predvaja njegovo zaslišanje: “Prosim, naj se ne pojavljajo napake iz prejšnjega sojenja,” je prekinil poslušanje in pojasnil, da je senat takrat javno prebiral stanje na bančnih računih njegovih hčerk.

Znova je zatrdil, da ni nikogar napeljal k ničemur, da se ni nikoli dogovarjal o delitvi dobička in da sploh ni vedel za višino provizije. Zatrdil je, da je eden od koprskih kriminalistov na zaslišanju Mikuža izsiljeval z vprašanji, da kaj sta imela Časar in Prijatelj s temi posli. “Takrat je rekel, da ne bo nikogar lažno ovajal. Sicer v zapisniku piše drugače. Potem pa je spremenil zgodbo in storil to,” je o Mikužu dejal Prijatelj.

Ni hotel opetnajstiti

Zadnji se je včeraj zagovarjal Mikuž, ki je pojasnil, da se je Orleška gmajna začela “dogajati”, ko se je zanjo zanimalo podjetje Niko transport, nato pa od ideje o logističnem centru odstopilo. “Srečko Prijatelj je prišel na idejo, da bi to kupila Luka Koper,” je dejal. Prijatelj je nato nadaljeval pogovore, dokler se pri Prijatelju niso srečali Prijatelj, Mikuž, Časar in nekdanji luški direktor za trženje in logistiko Milan Pučko.

“Srečko me je vprašal po višini provizije, pošteno sem mu povedal, da bo štiri odstotke. Za njegov trud in za odpiranje vrat poslu je zahteval tretjino zaslužka. Omenil je, da bi moral biti krog sklenjen in da bi moral še nekdo dobiti nagrado. Posel je bil velik, pravično je bilo priznati njegove zasluge, zato sem se strinjal s tem,” je povedal Mikuž.

O sporni prodaji zadnjih sedmih parcel Luki, pri kateri je njegovo podjetje namesto običajne provizije zaslužilo 1,78 milijona evrov, je pojasnil, da je razlika nastala, ker ena od 16 lastnic parcel nikakor ni pristala na dogovorjeno ceno 31 evrov za kvadratni meter. Na njeno vztrajanje je Luka pristala na ceno 65 evrov za kvadratni meter. “Takrat sem se vprašal, zakaj prodati druge deleže te parcele Luki ceneje. Obnašal sem se tržno. Ni prepovedano, da nepremičninska družba sama kupuje in prodaja naprej,” je pojasnil Mikuž. Časar po njegovem s tem nakupom ni zlorabil položaja, ampak je le sklenil posel, za katerega so ga pooblastili.

O očitku v zvezi s prodajo kompleksa Luna pa je Mikuž tožilstvu očital, da je ustrelilo mimo. Po njegovem se je pogodba o sodelovanju med Luko in njim nanašala le na Orleško gmajno, Luna pa z njo sploh ni povezana. “Razlika (522.000 evrov) ni nikakršen poskus opetnajstiti Luko, ampak le rezultat pametnega poslovanja. Moje podjetje je Luno kupilo ceneje po delih, Luka pa je kupila celoto,” je prepričan Mikuž.

DANIJEL CEK

---