Brzice Soče pri Solkanu so bile usodne

V ponedeljek pozno popoldne je prišlo na kajakaški progi pri starem jezu v Solkanu do tragične nesreče. Brzice so bile usodne za 46-letnika iz Občine Šempeter-Vrtojba. Bi morali ob Soči poskrbeti za reševalca?

SOLKAN > “Sedeli smo na skalah za prvimi valovi, ko sem zagledal v vodi deklico, ki je jokala in klicala očeta. Ta je plaval za njo. Videl sem, da je ne bo ujel in sem se pognal v vodo. Prišel sem do nje in skušal z njo na obalo, a Soča je bila visoka, tako da naju je odneslo do konca kajakaške proge, kjer mi je nekdo, hvala bogu, ponudil roko, ker sem bil od valov že kar utrujen,“ je del nesrečnega dogodka opisal Boštjan Koršič iz Solkana. Povedal je še, da ni o očetu niti razmišljal, prepričan, da bo že sam izplaval. Pojasnil je tudi, da se je za njim v vodo pognal še nekdo, potem pa nihče več, tako da je zelo verjetno, da je bil moški že na sredi kajakaške proge pod vodo in ga ljudje na bregu sploh niso videli.

Znova so ga zagledali nekoliko nižje fantje pred potapljaškim centrom Društva za podvodne dejavnosti Soča.

“Najprej je šla mimo blazina, pet minut za njo pa smo opazili negibno telo, tik pod vodno gladino. Takoj sem šel dol, a ga nisem več videl, ker zaradi odseva sonca ni bilo nič videti. Skočil sem v vodo in plaval tristo metrov nižje, pa ga nisem več opazil,” je povedal potapljač Klemen Pelicon, ki je potem, ko je bila sprožena potapljaška reševalna akcija, šel še z dvema kolegoma v vodo. Skupaj so preiskali vse “kontra tokove”, med vračanjem, ko so že obupali, pa ga je našel tik pred državno mejo, na globini dveh metrov.

Po neuradnih podatkih naj bi šlo za 46-letnega Denisa Turka iz Občine Šempeter-Vrtojba, predsednika Sveta delavcev v družbi Hit in predsednika državnega sindikata igralniških delavcev ter nekdanjega sodelavca Primorskih novic.

Kopanje na lastno odgovornost

Solkanci in Novogoričani, ki se pri starem jezu, na naravnem kopališču oziroma na območju kopalne vode, kjer velja kopanje na lastno odgovornost, na kar opozarja tudi opozorilna tabla, kopajo od nekdaj, so bili včeraj šokirani. Pretok vode je bil sicer bistveno nižji kot dan prej.

Kot je povedal eden od rednih obiskovalcev, ki je bil ob reki tudi dan prej, ko je prišlo do nesreče, je bil vodostaj reke ob nesreči vsaj meter višji, saj se je voda zgoraj prelivala čez jez. V Hidroelektrarni Solkan namreč v popoldanskem času pogosto spustijo večjo količino vode, menda za potrebe namakanja v sosednji Italiji v skladu z mednarodnim dogovorom.

Redni obiskovalci Soče so povedali še, da je reka v teh vročih dneh še toliko bolj privlačna in k sebi privabi tudi ljudi, ki je ne poznajo najbolje.

“Noge je treba dati naprej, pa gre. Če tega ne narediš, lahko trčiš ob kakšno skalo, pri tem popiješ malo vode, zmanjka ti sape, zagrabi te panika in tragedija je blizu,” je svojo oceno navrgel eden od na bregu sedečih.

En sam reševalec ne bi ničesar rešil

“Gre za naravno kopališče, kjer sicer izvajajo monitoring higienske ustreznosti kopalne vode, nima pa upravljavca, in dvomim, da ga bo kdaj imelo, ker to povleče za sabo visoke stroške za reševalno službo in podobno,” je povedal Robert Krkoč iz družbe Proaktiv Sport, ki upravlja s tamkajšnjim pustolovskim parkom, je pa tudi vodja projektne skupine pri projektu Solkanski športni park. Ta med drugim predvideva tudi most za pešce in kolesarje na desni breg Soče, pa tudi ureditev kopališča na delu za jezom, kjer je voda bistveno bolj mirna in primerna za vse obiskovalce. Ko bo to urejeno, bo podobnih nesreč verjetno manj, a do takrat bo verjetno preteklo še kar nekaj Soče.

“Za ljudi, ki Soče ne poznajo, je zavajajoče, ko vidijo pet, šest let stare mulčke, kako se spuščajo po brzicah, ampak oni so tu doma in reko ter vsako skalo v njej dobro poznajo,” je povedal Andrej Humar, vodja kajakaškega centra Solkan, sicer pa tudi imetnik licence za reševanje iz divje vode.

Reševanj iz reke ni tako malo

“Reševalno službo bi moral nekdo financirati, pa ne občina ne klub nimata denarja. Težava je tudi v tem, ker en reševalec ne bi bil dovolj. Potrebni bi bili štirje reševalci, za vsak petdesetmetrski odsek proge, tako kot imamo to urejeno ob kajakaških tekmovanjih,” je povedal Humar in poudaril, da navadni reševalci iz vode ne bi bili dovolj. Potrebni bi bili prav reševalci iz divjih voda.

Pojasnil je še, da se v teh dneh v popoldanskem času na bregu ob kajakaški progi nabere tudi 300 obiskovalcev, čez vikend pa celo 700 ali več.

Prav zaradi tega in zaradi zadnje nesreče se bodo tudi na mestni občini odzvali tako, da bodo na naslednji seji sosveta za varnost občanov obravnavali to problematiko.

Kot je še povedal Humar, so imeli pred leti, ko je bilo v poletnem času še več gradbenih delavcev iz republik nekdanje Jugoslavije, na reki kar veliko dela in so jih morali pogosto reševati k bregu. Prav včeraj pa je minilo leto dni od pogumne akcije dveh mladih Novogoričanov, ki sta iz objema Soče rešila utapljajočega se moškega.

Reko je treba spoštovati

Minuli četrtek je bila reka skoraj usodna za mladeniča, ki je deskal na valovih. Na Soških brzicah to naredijo tako, da desko privežejo na skalo in potem uživajo v jezdenju na valovih, mladenič pa je tako nesrečno padel, da se mu je vrv zavila okrog noge, tako da so ga zaradi močnega toka komaj uspeli rešiti.

Na previdnost ob Soči in na njej opozarjajo tudi dobri poznavalci razmer in potapljači. Ljudem, ki reke ne poznajo dobro, odsvetujejo, da se vanjo podajajo na vrat na nos. Na srce jim polagajo tudi, naj ne skačejo v vodo, kjer ne vedo, kaj je pod gladino in naj ne hodijo pregreti v vodo. Soča ni umirjena reka, kar je treba upoštevati in jo spoštovati.

NACE NOVAK

---